Franja

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Chalybēs -um, m (Χάλυβες) Halibci,

1. ljudstvo ob južni obali Črnega morja, sloviti rudarji in jeklarji (jeklo χάλυψ, od tod ime Χάλυβες Chalybes = Jeklarji; po drugih razlagah je jeklo χάλυψ dobilo ime po njih): V., Cat. (z gr. gen. pl. Chalybōn), Val. Fl. idr.

2. ljudstvo v Keltiberiji ob reki Halibu (Halybs), ki je prav tako slovelo po jeklarstvu: Iust.

Charindās -ae, m (Χαρίνδας) Harinda, reka v Hirkaniji ob medijski meji: Amm.

Chasuārii -ōrum, m Hazuarijci, germ. ljudstvo v severni Germaniji, pozneje ob Spodnjem Renu: T.; imenovani tudi Attuāriī -ōrum, m Atuarijci: Vell., Amm.

Chelīdoniae īnsulae (Χελιδόνεαι, Χελιδό-νιαι νῆσοι) Lastovičji otoki, pet otočkov ob likijskem obrežju nasproti Lastovičjega predgorja (promunturium Chelidonium): L., Mel., Plin.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Choātrae (Coātrae) -ārum, m Hoatri (Koatri), po čarovništvu znano ljudstvo ob Meotskem jezeru: Lucan., Plin., Val. Fl.

Chorasmiī -ōrum, m Horazmiji, ljudstvo ob Oksu: Cu.

chorda (corda) -ae, f (χορδή)

1. črevo: Petr.

2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.

3. struna kot vez (fem.): Pl.

Cibyra -ae, f (Κιβύρα) Kibira,

1. bogato obrtniško mesto v jugozahodni Mali Aziji: Ci., L., Plin. Od tod
a) subst. Cibyrātēs -ae, m, f (Κιβυ-ράτης) Kibirec, Kibirka, iz Kibire: fratres Cibyratae Ci. ep.; pl. Cibyrātae -ārum, m Kibirci, preb. Kibire: Ci. ep., L., Plin.
b) adj. Cibyrāticus 3 (Κιβυρατικός) kibirski, iz Kibire: forum Ci. ep., canes Ci. (izvrstni sledilni psi), negotia H., iurisdictio Plin., civitas T.

2. pamfilijsko mesto ob kilikijski meji: Plin.

Ciconēs -um, m (Κίκονες) Kikonci, traško ljudstvo ob Hebru: V., O., Tib., Pr. idr.

Ciminius lacus: Col. ali pesn. Ciminī lacus: V., Sil. Ciminsko jezero v Etruriji zahodno od Falerijev; gozdnato gorovje ob njem: Ciminius mōns: L. ali Ciminius saltus: L., Fl. ali nav. Ciminia silva: L., Front. Ciminsko gorovje. Od tod vsa tamkajšnja pokrajina Ciminia -ae, f Ciminija: Amm.

Cimōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Κίμων) Kimon, Miltiadov sin, roj. l. 504, umrl pred Kitijem na Cipru l. 449, atenski državnik in vojskovodja, ki je l. 469 ob Evrimedontu premagal Peržane: Ci., N. idr. — Lat. soobl. cimō -ōnis: Val. Max.

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

circum (adv. acc. subst. circus = in circum v krog[u])

I. adv. okrog, okoli, krog in krog: adustum, quod circum ustam est Varr., ignem circum subicere coeperunt Ci., quae c. erant opera, tueri C., matres stant c. V., c. sub moenibus aquantur V. okrog ob obzidju; occ.
a) okoli in okoli, od vseh strani: circum undique convenere V., tudi kot ena beseda circumundique: Lucr., Gell.
b) naokoli, naokrog, v bližini, na obeh straneh: ara amicitiae effigiesque circum Caesaris ac Seiani T., gentibus innumeris c. infraque relictis O.

— II. praep. z acc.

1. okrog, okoli: quae (terra) cum c. axem se... convertat Ci., qui c. iudicium stabant Ci., radii c. caput micantes O., ligato c. collum sudario Suet.

2. okoli = v bližini, v okolici: omnes urbes, quae c. Capuam sunt Ci., legiones Narbone circumque ea loca disposuerat C., c. Bactra haerere Cu.

3. okoli k, okoli pri, okoli po: concursare c. tabernas Ci., dimissis c. municipia litteris C., legatio c. insulas missa L.; praep. svojemu subst. pogosto zapostavljena: Ci. idr., oras et litora circum errantem V., errabant omnia maria c. V.

4. (o osebah) okoli, v družbi z, pri: qui c. aliquem sunt Ter., Ci. spremstvo, c. pedes (habere) homines formosos Ci. za strežnike, spremljevalce, eos equites circum se habere consuerat C., c. se tamquam stipatorum catervas habebat S., c. Hectora pugnas obibat V.

circumdō -dare -dedī -datum obda(ja)ti

1. okrog da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), ovi(ja)ti: ligna et sarmenta Ci., umbras Pr. (o drevesu) senco naokrog dajati, fasciam circa alvum Cels.; z dat.: bracchia collo O. = (v tmezi) collo dare bracchia circum V. okoli vratu položiti, vincula collo O., vincula plantis V. privezati si sandale, arma humeris V. nase dajati, lectis aulaea Cu., capiti diadema Cu. nadeti si; o osebah: donec... circumdaret principi ministeria T. dokler ni... obdal cesarja s služabniki, utrique lateri equite circumdato T.; med.: hinc patre, hinc Catulo lateri circumdatis L. ko je šel oče ob eni, Katul ob drugi strani; occ. okrog česa postaviti (postavljati), napraviti (napravljati), zgraditi: murum Col., murus circumdatus C., c. munitionem Auct b. Afr., exercitum S., stationes T.; z abl. loci: turres toto opere C. po celi črti utrdbe, Caninius toto oppido circumdat munitiones Hirt.; z dat.: fossam cubiculari lecto Ci. murum silvae Sen. ph. ali nemori Cu., urbi murum Iust., equites cornibus, exercitum hostium castris L., satellites armatos contioni L. zbor obkrožiti z oboroženci, sibi milites T.; pren. pridobiti, podeliti, da(ja)ti: quos (cancellos) mihi ipse circumdedi Ci., famam paci circumdedit T., Catilina et Milo Ciceroni famam circumdederunt T., corruptis moribus libidines c. T. pridružiti.

2. z abl. instrumenti obda(ja)ti s čim, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati), opasati, ograditi (ograjevati): Troiam flammis V., totam arborem flammis Ph., portus moenibus circumdatus N., regio insulis circumdata Ci., nemus muro circumdatum Cu., c. saltūs canibus V., argentum auro V., aciem raedis V., oppidum quinis castris C., oppidum munitione Hirt., senex circumdatus sertis Sen. rh. ovenčan; pogosto o obleki: ipse agresti duplici amiculo circumdatus N. oblečen, ogrnjen, c. tempora vittis O., corpus amictu O.; v pass. pesn. z grškim acc.: virgineos circumdata comptus Lucr., Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V.; pren.: figuram mundi levitate circumdedit Ci. mu je dal gladko lice, exiguis quibusdam finibus totum oratoris manus c. Ci. nekako tesno omejiti, minus octoginta annis circumdatum aevum Vell. omejena, Britannici pueritiam robore c. T. z okrepitvami oskrbeti.

circumligō -āre -āvī -ātum

1. aliquid (aliquem) alicui rei (alicui) privezati kaj (koga) okoli česa (koga): natam... mediae circumligat hastae V. priveže ob sulico, c. spongias hydropicis Plin., clavum his Vulg.

2. c. aliquid (aliquem) aliquā re obvez(ov)ati, ovi(ja)ti, omota(va)ti kaj s čim: Ca., Gell., ferrum stuppā L., circumligatus angui (Roscius) Ci. s kačo opasan; pren.: globum undis Sil. oplakovati, aliquem umbrā Stat. obsenčevati.

circumvectō -āre (frequ. glag. circumvehere)

1. okrog voziti, nositi: errantes penates Sil. (o nomadih).

2. večinoma med. circumvector -ārī peljati se, pluti, jezditi okoli: oppida Pl. pluti v mesta, Ligurum oram L. ob ligurskem obrežju krožiti; v tmezi: non ego circum me... vectari rura caballo... narro N. da jezdim po tratah okoli; pren.: singula dum circumvectamur V. zaporedno opisujemo.