Franja

lēthargia -ae, f (gr. ληϑαργία) dremavost, dremavica, dremež, omrtvičenost, omrtvelost, mrtvilo, letargija: Plin. (24, 63, kjer v nekaterih novejših izdajah najdemo in lethargo), Cael.

lēthargicus 3 (gr. ληϑαργικός) dremav, mrtvičen: passio Cael. omrtvičenost, omrtvelost, mrtvilo, bolezenska zaspanost, somnus Aus.; subst. lēthargicus -ī, m mrtvičen človek, letargični bolnik, letargik: lethargicus hic cum fit pugil et medicum urget H.; pogosteje v pl.: Plin., Cael.

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

Letus -ī, m Létus, gora v Liguriji: L., Val. Max.

Leuca -ae, f Lévka, mesto v Kalabriji ob Japigijskem rtu: Taras secretaque litora Leucae Lucan.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

leuce¹ -ēs, f (gr. λευκή bela)

1. bot. lévka, menda progasta mrtva kopriva, progasta mrtvica, progasti prisadnik (Lamium maculatum Linn. = Lamium striatum Sibthorp in Smith): Plin.

2. bot. vrsta divje redkve, hren: Plin.

3. neke bele lise na koži: Cels.

4. bot. beli topol, v katerega je bila spremenjena Okeanova hči Levka (Leucē): Serv.

Leucē -ēs, f (ἡ Λευκή Bela) Lévka

1. (sc. πόλις, prim. Beli grad, Beograd) mesto v Lakoniji: L.

2. (sc. νῆσος) ime več otokov, poseb.
a) otok pri Kreti: Plin.
b) otok pri Boristenovem izlivu v Črno morje, posvečen Ahilu in zato tudi imenovan Achillis insula ali Achillēa: Mel., Plin.

Leucī -ōrum, m Lévki, kelt. pleme v Belgijski Galiji; njihovo glavno mesto Tullum Tul (zdaj Toul): C., Plin., T. Sg. Leucus -ī, m Lévk (kolekt.): Lucan.

Leucippus -ī, m (Λεύκιππος) Levkíp

1. kralj v Meseniji, Tindarejev in Afarejev brat, oče Arzinoje, Febe in Hilaejre; Febo in Hilaejro, ki sta bili zaročeni z Afarejevima sinovoma Ido (Idās) in Linkejem, sta ugrabila Dioskura. Idas je v boju ubil Kastorja, Poluks Linkeja, Jupiter pa je s strelo usmrtil Ida: O. Od tod Leucippis -idis, f (Λευκιππίς) Levkípida, Levkipova hči: non sic Leucippis succendit Castora Phoebe Pr., te rapuit Theseus, geminas Leucipidas illi O.

2. Herkulov sin: Hyg.

3. grški filozof okrog l. 500, učenec Zenona iz Eleje, Demokritov učitelj: Ci.

leucogaeus 3 (gr. λευκόγαιος) beloprstén, z belo prstjo: collis Leucogaeus Plin. = Kredničnik, krednati grič, in … collibus, qui vocantur Leucogaei Plin. griči z žvepleniki (žveplenimi jamami) v Kampaniji, enako: Leucogaei fontes inter Puteolos et Neapolim Plin.; subst. leucogaea -ae, f (sc. gemma) levkogája, nam neznan dragulj: Plin.

Leucopetra -ae, f (Λευκοπέτρα „Bela peč“) Levkopétra, rt v Brutiju južno od Regija (zdaj Capo dell' Armi): Ci.

Leucōsia -ae, f (Λευκωσία) Levkózija, otoček jugovzhodno od Pesta (Paestum) v Lukaniji, sicer imenovan Leucasia Levkazija (zdaj Licosia): O., Sil.

Leucosyrī -ōrum, m (Λευκόσυροι) Levkósiri = Beli Sír(ij)ci, sprva ime sirskih rodov v Kapadokiji, ki so se po barvi polti ločevali od „ogorelih“ Sir(ij)cev v nižjih predelih: Plin.; pozneje ime Kapadokijcev, ki so naseljevali obrežje Črnega morja: N., Cu.

Leucothea -ae, f in Leucotheē -ēs, f (Λευκοϑέα Bela boginja) Levkótea

1. bogoslužno ime Ino, Kadmove hčere in Melikertove matere, ki se je na begu pred besnim Atamantom (Athamās) pognala v morje ter bila sprejeta med morska božanstva; Rimljani so jo pozneje istovetili s staroitalsko boginjo Matuto; obl. Leucothea: Ci., O., Stat. (z gr. acc. Leucothean), obl. Leucotheē: O., Pr.

2. hči babilonskega kralja Orhama in Evrinome, Apolonova ljubica: O.

3. otoček = Leucōsia: Mel., Plin. (3, 83, z obl. Leucothea).

4. studenec na Samosu: Plin. (5, 135, z obl. Leucothea).

Leuctra -ōrum, n (τὰ Λεῦκτρα) Lévktra (Lévktre)

1. trg v Bojotiji v gozdnati ravnini jugozahodno od Teb, sloveč zaradi Epaminondove zmage nad Špartanci (Spartanci) l. 371: Ci., N. Od tod adj. Leuctricus 3 (Λευκτρικός) lévktr(ij)ski, pri Lévktrah: calamitas Ci., pugna Ci., N. idr.; Leuctr. pugna (šalj. o boju med Milonom in Klodijem, v katerem je bil slednji ubit): Ci. ep.

2. trg v Lakoniji: Plin.

Levācī -ōrum, m Leváki, germ. pleme v Belgijski Galiji blizu današnjega Genta ali Loewena: C.

levenna -ae, m, v zvezi homo levenna = lahkomiselnik, lahkomiselnež: Laberius hominem levennam pro levi dixit Gell.

lĕvis² -e, adv. lĕviter (iz *legu̯h-is iz indoev. kor. *legu̯h- prim.: skr. r̥hánt- slaboten, majhen, laghúh uren, lahek, neznaten, gr. ἐ-λαχύ-ς [iz*l_eg^u̯hú-] majhen, neznaten, ἐλαφρός [iz *l_eg^u̯hrós ali morda *ln̥g^u̯hrós], sl. lahek = hr. lȁk = lit. leñgvas, lengvùs = got. leihts = stvnem. līht(i) = nem. leicht = ang. light, stvnem. lungun = nem. Lunge [ker so pljuča lažja od drugega drobovja], stvnem. gilingan = nem. gelingen)

1. lahek (naspr. gravis)
a) po teži: pondus O., occupat ille levem iuvenili corpore currum O. le malo obteženi voz, l. armatura C. lahka oborožitev, lahko orožje in (meton.) = lahko oboroženi vojaki, lahkooboroženci: Ci. = leves milites L. = leviter (levius) armati in v sg.: miles leviter armatus Cu., levis ense nudo V. lahko oborožen z golim mečem; homo levior quam pluma Pl. ali levior plumast (= plumā est) gratia Pl., graviora potesse corpora … incidere ex supero levioribus Lucr., piper levissimum Plin.; pesn. pren. z inf.: tradidit fessis leviora tolli Pergama Grais H. kot lažje breme vzdigniti = lažje porušiti.
b) v gibanju (gibčnost je namreč posledica telesne lahkosti) = gibčen, hiter, nagel, okreten, uren, brz, begoten, bežen: peltam pro parma fecit … , ut ad motus concursusque essent leviores N., Messapus cursu levis V., leves Parthi, cervi V., (apes) flumina libant summa leves V. lahko leteč, Nympharum leves chori H., domo levis exsilit H., currus, saltus, venti, pollex O., hora O. bežna, begotna, leves aquae O. tekoča voda, l. flamen Cat., equus Val. Fl., cursu levi canes elusit Ph.; z inf.: exsultare levis … Maurus Sil., instat Hiber levis et levior discurrere Maurus Sil., omnes ire leves Sil.
c) po fizični vsebini = brez jedra, jalov, neroden, pust: terra Varr., Plin. ali humus Cu., stipulae V.; pesn.: levis turba H. lahka, breztelesna = leves populi O. breztelesni rodovi = podzemeljske sence.
d) po fizičnem učinku lahek = ne težeč, lahen, rahel, šibek, slab(oten), nejak: terraque securae sit super ossa levis Tib., aura Lucr., ignis Lucr., O., strepitus, stridor O., somnus H. lahko(tno), l. malvae H. ali l. cibus Cels. laž(j)e prebavljiva, leve vinum Suet. lahko, leves tactus O., aegra corpora, quae ad tactus levissimos gemunt Sen. ph., levius casura pila sperabat C. z manjšo močjo (silo).
e) po naravni kakovosti lahek = nezdrav (naspr. salubris): terra, loca Varr.

2. metaf.
a) lahek po vrednosti, pomembnosti, moči, veljavi = neznaten, majhen, malenkosten, malovažen, nevažen, malovreden, majhne cene (vrednosti), pomanjkljiv, nepopoln, nevzdržljiv: labor Ter., Ci., causa Ci., causa levior C., levis rumor Ci. ali auditio C. nezanesljiva (nepreverjena) govorica, nepreverjen glas, negotova vest, dolor l. Ci., levior morbus esse coepit N. je začela popuščati, proelio levi facto C., toda: proelio magis ad eventum secundo quam levi aut facili adfectus L. kot po lahko izvedljivi, levius periculum C., levis belli causa L., l. praesidium L., pecunia ei est levissima Ci. zanj nima prav nobene vrednosti, mu prav nič ne pomeni, res levissimae Ci., leviter densae nubes Lucr., leviter saucius Ci., Sen. ph., leviter aegrotantes Ci., levius aegri Cu., levius dolere O. zmerneje, levius miser H. manj; poseb. o lažjih zvrsteh pisateljevanja: qui hoc genus scripturae leve et non satis dignum summorum virorum personis iudicent N., Musa O., leve opus, iuvenilia carmina O., carmina T., levi calamo ludere Ph.; redkeje o osebah: numquam erit alienis gravis, qui suis se concinnat levem Pl. nikdar ne bo veljava nekoga zunaj velika, če je doma neznatna (majhna), grave est enim nomen imperii atque id etiam in levi persona pertimescitur Ci., levis pauper H. ki nima več kredita, ratis (sc. tribunis) … leviorem futurum apud patres reum L. da bo manj veljal; z gen.: opum levior Sil.; kot subst. n. v sg. in pl.: in levi habere T. za malo šteti, malo v čislih imeti, malo upoštevati, inania et levia conquirere Ci., levia sed nimium queror Sen. tr., quid leviora loquor? Petr. poet.
b) lahek po nravnem učinku, po uspehu, ne težeč, neresen, lahen, rahel, ne hud, mil, znosen: insania H. nedolžna, reprehensio levior Ci., aliquem leviore nomine appellare Ci., verbis levioribus uti, quam res postulat Ci., levius fit patientiā, quidquid corrigere est nefas H. znosneje, leve exsilium Suet. znosno, sapiens … ferre potest … malum fortiter aut leviter Varr. lahko, malomarno, levissime feram Ci. prav lahko, prav voljno, omnia levius casura Ci., leviter dicere Ci., O. ali significare Ci. nalahno, narahlo, ut levissime dicam Ci. da se izrazim kar najlahneje, leviter velle O. premalo resno hoteti; o osebah (z dat.): Sithoniis non levis Euhius H. (litota = gravissimus) nenaklonjen, poguben; subst.: istis leviora audire H. rahlejše očitke.
c) lahek po značaju, mišljenju, načelih, lahkomiseln, lahkoživ, nestanovit(en), neznačajen, omahljiv, vetrnjaški, brezznačajen, brez stalnih nravnih načel, nezanesljiv (naspr. gravis dostojanstven, resen, stanoviten): sententia Ter., ne me leviorem erga te putes Pl. mlačnejšega, leves Graeci Ci., l. amicitiae Ci. prijateljstvo z lahkomiselniki, nequam esse hominem et levem sciebam Ci., quidam saepe in parva pecunia perspicuuntur quam sint leves Ci., leves ac nummarii iudices Ci., pecuniam iudicibus levissimis polliceri Ci., leves spes H. negotovi, prazni upi, versūs H. nepremišljeni, l. vulgus O., auctorem levem nec satis fidum supra tanta re patres rati L.
d) ničen, lažen, neresničen: sit tamen precor illa levis Tib., leves atque inanes soni (besedno okrasje, besedni lišp) Petr.