Franja

lēctor -ōris, m (legere)

1. bralec, čitalec: Q., Mart., Ap., Gell. idr., nihil est aptius ad delectationem lectoris quam temporum varietates Ci. ep., delectatione aliqua allicere lectorem Ci., medebor cum satietati tum ignorantiae lectorum N., qui se lectori credere malunt quam spectatoris fastidia ferre superbi H.

2. bralec =
a) suženj, ki bere svojemu gospodarju: Ci., unum aliquem constituere lectorem Q., cum lector aut lyristes … inductus est Plin. iun.
b) uslužbenec v krščanski cerkvi: Sid., itaque hodie diaconus, qui cras lector Tert.

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

Lēda -ae, f in Lēdē -ēs, f (Λήδα) Léda, Testijeva hči (Thestius, Θέστιος), soproga spartanskega kralja Tindareja (Tyndareus, Τυνδάρεος); po starejši bajki je rodila Zevsu Polidevka in Heleno, hkrati pa svojemu soprogu Kastorja in Klitajm(n)estro, po mlajši pa Zevsu, ki se ji je približal v labodji podobi, dvoje jajc: iz enega sta izšla Dioskura Kastor in Polidevk (Poluks), iz drugega pa Helena: O., H. Po njeni smrti so jo častili kot boginjo Nemezis (Nemesis): Lact. — Od tod adj. Lēdaeus 3 (Ληδαῖος) Lédin, Lédinega rodu, od Léde izhajajoč: Helena V., Hermione (Hermiona, Ledina vnukinja) V., dii (= Kastor in Poluks) O., sidera Lucan. ali astrum Mart. ozvezdje Dvojčka (= Kastor in Poluks), olores, ovum Mart., Amyclae Sil. po Ledi sloveče; pesn. = spart(an)ski, (špart(an)ski): gurges Stat., Phalanthum (= Tarentum) Mart. (ker je mesto ustanovil špartanec Falant (Phalanthus, Φάλανϑος)).

Ledus -ī, m Led, reka v Narbonski Galiji (zdaj Lez): Mel., Sid.

lēgātiō -ōnis, f

I. (lēgāre)

1. poslanstvo, poslaništvo, dostojanstvo (služba) poslanca: in legationem (in legatione Iust.) proficisci Ci., cum potestate aut legatione in provinciam proficisci Ci., quam (sc. legationem) ante censuram obiit Ci., alia legatio dicta (obljubljeno) erat, alia data est Ci., legationes vero omnes … per Dionem administrabantur N., is sibi legationem ad civitates suscepit C., legationis officium conficere, munus legationis recusare C., in legatione esse, legatio male gesta Q., per dona et legationes petivisse foedus T.; poseb. legatio libera, tudi samo legatio svobodno ali prostovoljno poslanstvo, kakršno so od senata prevzemali senatorji, ki so hoteli na državne stroške potovati po eni ali več provincah po svojih opravkih ali le za zabavo: negotiorum suorum causā legatus est in Africam legatione libera Ci. ep., legationes sumere liberas, exigendi causā Ci., in Achaiam sumptu publico et legationis nomine mercator signorum missus est Ci., qui libera legatione abest, non videtur rei publicae causā abesse Dig.; če je kdo hotel na takšnem potovanju zadostiti kaki (za)obljubi, se je poslanstvo imenovalo legatio votīva zaobljubljeno svobodno poslanstvo: Ci. ep.

2. sporočilo (naročilo) poslanstva, nalog, naloga, ki jo dobi poslanec ali odgovor, sporočilo, poročilo, navedba, ki naj jo prinese: legationem renuntiare Ci., L. ali referre L. = (ob)javiti, naznaniti (naznanjati), razode(va)ti svojo nalogo ali pa = sporočiti ((s)poročati) o svojem poslanstvu, Veneream perferre legationem Ap. od Venere dobljeni nalog.

3. meton. (od)poslanstvo, poslansko osebje, poslanci: legatio Romam venit Ci., legationis Divico princeps fuit C., communem legationem ad P. Crassum mittunt C., legationi respondere C., quas legationes Caesar … ad se reverti iussit C., et ab Eumene et ab Attalo … communis legatio de victoria gratulatum venit L., legationes sociorum a M. Atilio praetore in senatum introductae L. —

II. (lēgātus -ī, b)) α) služba (delovno mesto) legata (podpoveljnika) pri višjem poveljniku ali tudi pri namestniku v kaki provinci, podpoveljništvo: legationem obire Ci. opravljati, qua in legatione duxit exercitum Ci., praeoccupatum sese legatione ab imperiis pecunias accepissent S., familiaritas legationis Hirt. prijateljstvo, ki ga je kdo sklenil kot legat.

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

legūmen -inis, n (verjetno sor. z gr. λέβινϑοι grah, λεβηρίς strok, stročje, λοβός strok, [semenska] glavica, ušesna mečica, uhelj, lat. legula auris, gl. legula) sočivje, v širšem pomenu vsaka užitna poljščina: Varr., Ci., C. idr., laetum siliqua quassante legumen V., legumina mundare (preb(i)rati) Hier.

Lemannus (Lemānus) -ī, m: Lucan., Plin. ali lacus Lemannus C. ali Lemannus lacus Mel. Lemánsko jezero = Ženevsko jezero (zdaj Lac Leman) v Švici.

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

Lemōnum (Limōnum) -ī, n Lemón (Limón), mesto Piktonov (Pictones) v Akvitaniji (zdaj Poitiers): Hirt. (po nekaterih izdajah Limō -ōnis, f).

Lemovīcēs -um, n Lemovíki, kelt. pleme v Akvitaniji, njihovo glavno mesto Augustoritum Avgustorít (zdaj Limoges; v današnjem imenu je še ohranjeno ime plemena): C., Plin.

lēniō -īre -īvī (-iī) -ītum (lēnis)

1. trans. (o)lajš(ev)ati, (u)tešiti, (po)tešiti, (po)tolažiti, (u)tolažiti, (po)blažiti, (u)blažiti, omiliti (omiljevati), (o)mehčati, (o)mečiti, miriti, pomiriti (pomirjati), umiriti (umirjati): inopiam frumenti S. poskrbeti, da je manj občutna, fluvium tumentem V., clamorem H., panis latrantem stomachum bene leniet H., l. requie dolores O., vulnera Pr., morbum, tumores, alvum Plin.; metaf.: miseriam Ter., animum ferocem S., ardentem dictis animum V., animos Ci., te ipsum … dies leniet, aetas mitigabit Ci., odium non inflamare, sed lenire Ci., l. absentis desiderium crebris epistulis Ci. ep., invidiam N., nomen tyranni humanitate N., timorem, somno curas V., seditionem, iras L., iram iudicis T., facinus Amm.; v pass. denique saepius fatigatus lenitur S., Caesar lenitus O. omehčan, lenita invidia T.

2. redko refl. umiriti (umirjati) se = (po)neha(va)ti, popustiti (popuščati), odleči: dum irae leniunt Pl.

Opomba: Impf. lēnibat, lēnībant nam. lēniēba(n)t: V., Cl.; fut. I lēnībunt nam. lēnient: Pr.

Lēnium (Lennium) -iī, n Lénij, mesto v Luzitaniji: Auct. b. Hisp.

lēnō -ōnis, m

1. dekliški mešetar, zvodnik, zapeljivec mladine, napeljevalec, vabilec k polteni ljubezni: Kom., improbissiumum et periurissimum lenonem cum agit, agit Chaeream Ci., verba facit leno H., quo pacto partīs tutetur amantis ephebi … lenonis ut insidiosi (leno je stalna vloga v stari komediji) me lenone placet O. (s svojimi pesmimi) sem svoje dekle tako rekoč sam postavil naprodaj, lenones et lenas dicimus, qui mulieres quaestuarias prostituunt Ulp. (Dig.)

2. metaf. sploh mešetar, posrednik, posredovalec, poseb. v kaki nedostojni zadevi, vabilec, privabitelj, nabirač, nabiralec, vabič: auditum est lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas, pretio sperare sollicitari posse animas egentium atque imperitorum Ci., missis prius lenonibus (po drugih legatis), qui hostibus parendi legem dicerent Iust.

lēnōcinium -iī, m (lēnōcinārī)

1. zvodniška obrt, zvodništvo: lenocinium facere Pl., Dig. ali lenocinia exercere Iust. ukvarjati se z zvodništvom, „zvodnikovati“, luxuriem lenocinio sustentare Ci., animo aequo istius cotidiana adulteria, meretriciam disciplinam, domesticum lenocinium videre Ci., homo lenociniis adulteriisque confectus Ci., lenocinium profiteri Suet. (o ženskah) razglasiti (razglašati) se za zvodnico, ukvarjati se z zvodništvom, lenocinium praebere uxori Dig. biti zvodnik za svojo lastno ženo; meton. plačilo za zvodništvo, zvodnina (ali ukvarjanje z zvodništvom): lenocinium petere a grege delicatae iuventutis Ci.

2. metaf.
a) vabilo, mamilo, zapeljevanje, mameča (omamna) lepota, mamljiv blišč, umetna (naspr. naravna) draž(est) (čar, mik, mičnost), olepšanje, polepšava, okrasje, nakit: qui … se … cupiditatium lenociniis dediderunt Ci., corporum lenocinia Ci. ali omnis lenocinii neglegens Suet. toaletne spretnosti, non faciem coloribus et lenociniis polluisti Sen. ph. z ličili in toaleto, lenocinium est muneris antecedens metus Sen. ph. strah poveča (povečuje) draž darila, non ornamenta quaerere (v govoru), sed lenocinia Q., in leges pacis sibi lenocinia quaerere Iust. za mirovne pogoje imeti v mislih zase kaj prikupnega.
b) (o govoru) mamljivo laskanje, prikupna beseda: caret lenociniis expositio Q., nec ullum orationi aut lenocinium addit aut pretium T., cui instrumento distrahendo nihil non fraudis ac lenocinii adhibuit Suet.

lēns¹, lendis, f, po Char. m (morda sor. z lit. glìnda) jajčece uši, ušna gnida (nav. v pl.): mel auribus instillatur cum rosaceo, lendes et foeda capitis animalia necat Plin., vitulinum fel, quo cum aceto calefacto et lendes tolluntur Plin., lacte caprino lendes tolli tradunt Plin., lendes tolluntur adipe canino vel anguibus in cibo sumptis Plin.

lentīscus -ī, f in lentīscum -ī, n (lentus)

1. bot. mástika, mástikov grm (lentiscus imenovan po svoji lepljivi [lentus] smoli), mrtvika (Pistacia lentiscus Linn.), trišlja: Cels., semper viridis semperque gravata lentiscus, triplici solita grandescere fetu Ci. poet., lentisci primum fructum ostendentis Plin.

2. meton.
a) mastikovo olje ali mastikova smola (mastiks) (v rabi kot zdravilo in kot barvilo): feniculum et lentiscum seorsum condat in acetum Ca., eae (sc. oleae) optime conduntur vel virides in muria vel in lentisco contusae Ca., de olivitate oleas esui optime condi scribit Cato orcites et puseas vel virides in muria vel in lentisco contusas Varr., lentisci glaebis Plin., decocta lentiscus Cels.
b) zobotrebec iz mastik(ovin)e: cuspides lentisci Mart.