Franja

Caeliānus 3, gl. Caelius.

caelibālis -e (caelebs) ki se tiče samca, samski: Prisc.

caelibāris -e (caelebs) = caelibālis: c. hasta Arn., P. F. suličica, s katere ostjo so nevestam razčesali lase v kite ali kodre; prim. O. (Fast. II, 560).

caelibātus¹ -ūs, m (caelebs) neoženjenost, samski stan moža: Sen. ph., Suet., G., Cod. Th., Cod. I.

caelibātus² -ūs, m (caelum2) nebeško življenje, božansko življenje: Iul. Val.

caelicola -ae (gen. pl. pesn. tudi -ûm), m (caelum² in colere)

1. nebeščan, pesn. bog, božanstvo: Luc. fr., Enn., V., O. idr. pesniki.

2. pl. Caelicolae častilci neba, neki judovski razkolniki: Cod. Th.

Caeliculus, gl. Caeliolus.

caelicus 3 (caelum2) nebeški, čudovit, krasen: M., Paul. Nol., tecta (po drugih tesca) Stat.

caelifer -fera -ferum (caelum² in ferre)

1. nebo noseč, nebonosen, nebonosec: Atlas V., manus (Herculis) Sen. tr.

2. pren. v nebo povzdigujoč: laudes M.

caelifluus (caelum² in fluere) z neba tekoč (lijoč): Paul. Nol.

caeligenus 3 (caelum² in genere = gīgnere) od Cela (Neba, neba) rojen, ustvarjen, po drugih = v nebesih rojen, ustvarjen: Victoria et Venus Varr., stellae Ap.

Caelimontānus 3 (Caelius mōns) ob Celijevem griču stoječ (ležeč), celimontski; subst. Caelimontāna -ae, f (sc. porta) Celimontska vrata v Servijevem zidu proti Lateranu: Ci.

Caelīnus 3, gl. Caelium.

Caeliolus -ī, m: Varr. ali Caeliculus -ī, m: Ci. (demin. Caelius mōns) Mali Celij, vzhodni del griča Celija, pri Mart. minor Caelius.

caelipotēns -entis (caelum in potēns) v nebesih mogočen, silen: dii Pl.

caelitus, adv. (caelum2)

1. z neba: Ap., Lact., Amm.; pren. od cesarja: Cod. Th.

2. proti nebu: Fulg.

Caelium -iī, n Celij, apuljsko mesto: Plin. — Od tod Caelīnus 3 celijski: ager Front.

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

Caelius (-iī) mōns grič Celij, Celijev grič (zdaj Lateranski grič), dvogrbi grič na jugozahodnem koncu rim. mesta, ki se je imenoval po Etruščanu Cel(ij)u Vibeni (Caeles ali Caelius Vibenna), mitološkem pradedu Celijevega rodu: Varr., Ci., L., T.; ta grič se je imenoval tudi maior Caelius večji (pravi) Celij (naspr. Caeliolus, Caeliculus, minor Caelius): Mart. Od tod subst. Caeliānī -ōrum, m Celovci, Celijanci = vojaki Cel(ij)a Vibene ali pa preb. griča Celija: Varr.

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.