Franja

Zadetki iskanja

  • Byrsa -ae, f (Βύρσα, iz sir. bîrtha grad) Birza, utrjen grad v Kartagini: L., V. Od tod adj. Byrsicus 3 birški, pesn. = kartažanski: tecta Sid.
  • Byrsaeus -ī, m Birzej, traški kralj: Hyg.
  • byssicus 3 (byssus) = byssinus: Dig.
  • byssinus 3 (gr. βύσσινος) iz tenkega platna, tenčičen, iz batista: Icti., Vulg., vestis Ap. Od tod subst. byssinum -ī, n tenčica, batist: Plin.; oblačilo iz tenkega platna: Tert., Vulg.
  • byssus -ī, f (gr. βύσσος) tenko platno, tenčica, batist: Ap., M., Vulg. — Soobl. byssum -ī, n: Isid.
  • bythios (bythos) (gr. βυϑός globina) bitij, bit, eden od Valentinovih eonov: Tert.
  • Bȳzācium -iī, n (Βυζάκιον) Bizakij, afr. pokrajina med reko Tritonom in Malo Sirto: Varr., Plin. Od tod adj.

    1. Bȳzācēnus 3 (Βυζακηνός) bizaški: provincia Cod. Th., Cod. I.; subst. Bȳzācēnī -ōrum, m Bizakijci, preb. Bizakija: Cod. Th., Prob. (Bizaceni).

    2. Bȳzācius 3 bizaški: rura Sil.
  • Bȳzantium -iī, n (Βυζάντιον) Bizantij, Bizanc (pozn. Konstantinopel, Carigrad, Istanbul): Ci., L., N., T. idr. Od tod adj.

    1. Bȳzantīnus 3 bizantinski: Aus., Cl., Sid.

    2. Bȳzantius 3 bizantinski: exsules Ci., litora (= traški Bospor, bosporska morska ožina), muria H., portus Plin.; subst. Bȳzantiī -ōrum, m Bizantinci, preb. Bizanca: Ci., C., L.

    3. Bȳzantiacus 3 (Βυζαντιακός) bizantinski: Stat.
  • Bȳzērēs -um, m (Βύζηρες) Bizerci, pontsko ljudstvo: Val. Fl., Prisc.
  • C, c, tretja črka lat. abecede; sprva je označevala soglasnika k in g in je ustrezala gr. gami (Γ, γ). Pismenka G je bila šele ok. l. 234 sprejeta v lat. abecedo. Kot kratica:

    1. C. = Gaius in = Gaia.

    2. C. na sodniških glasovnicah = condemno obsojam; od tod littera tristis Ci.

    3. C. na napisih = centuria, centurio, civis, cohors, collegium, colonia, coniunx idr.: C. R. = civis Romanus.

    4. C kot znak za število = centum.
  • cabāllātiō -ōnis, f (cabāllus) za en dan odmerjena konjska krma, obrok: Cod. Th.
  • cabāllīnus 3 (cabāllus) konjski: caro, dentes Plin., fons Pers. konjski studenec, šalj. = Hippocrene.
  • cabālliō -ōnis, m (demin. cabāllus) konjič, konjiček: marinus P. Veg. morski konjiček.
  • cabāllion -iī, n bot. kabalij, menda pasji jezik: Ap. h.
  • cabāllus -ī, m (prim. gr. καβάλλης kljuse) kljuse, kleka in sploh konj za vsakdanjo rabo (naspr. equus bojni konj): taetri tardique caballi Luc. ap. Non., circum vectari rura caballo H., caballus Gorgoneus (= Pegasus) Iuv., caballos equis cedere Hier.; preg.: optat ephippia bos, piger optat arare caballus (starodavniki so namreč pri oranju uporabljali le bike ali junce) H. = nihče ni zadovoljen s svojim stanom, lassus tamquam caballus in clivo Petr. (o človeku, ki mlahavo hodi). — Kot nom. propr. Cabāllus -ī, m Kabal: Tettius Caballus Mart. Tetij Kabal, neki glumač.
  • cabanna -ae, f koča (vinogradniških čuvajev): Isid. (ki piše capanna, ker izpeljuje besedo iz glag. capere).
  • Cabillōnum -ī, n Kabilon, znamenito eduvsko mesto ob reki Arar (zdaj Chalon sur Saône) severno od Lyona: C., Ambr., Sid. — Soobl. Cabillōna -ae, f Kabilona: Amm. in Cabillō -ōnis, acc. -ōna, f Kabilon: Amm.
  • Cabīra -ōrum, n (τὰ Κάβειρα) Kabire, mesto v Pontu, ena izmed Mitridatovih prestolnic: Aur., Eutr.
  • Cabīrus -ī, m Kabir: Ci., Lact., nav. pl. Cabīrī -ōrum, m (Κάβειροι) Kabiri, semit.-gr. božanstva nepojasnjenega pomena, sprva čaščeni v Tebah kot bogovi zemeljske plodnosti, pozneje na sredozemskih otokih kot dobrotvorna bitja, podobna Dioskuroma: Acc. ap. Varr. (z gen. pl. Cabirûm).
  • cabus -ī, m (gr. κάβος) kab, merska enota za sipke snovi in tekočine, četrtina hebr. modija = XXII sextarii: Vulg.
Število zadetkov: 10000