-
Dyrr(h)achium in Durrachium -iī, n (Δυῤῥάχιον) Dirahij, Durahij, mesto v grški Iliriji, prej Epidamnus (Ἐπίδαμνος, zdaj Durrës, Drač). Iz durahijskega pristanišča so starodavniki potovali v Brundizij: Ci. ep., C., L. idr. — Od tod subst. Dyrr(h)achīnī -ōrum, m (Δυῤῥαχηνοί) Dirahijci, preb. Dirahija: Paul. (Dig.).
-
Ebora -ae, f
1. Ebora, mesto v Luzitaniji: Mel., Plin.
2. trdnjava v Tarakonski Hispaniji: Mel.
3. mesto v betski Hispaniji: Plin.
-
Eborācum -ī, n Eborak, glav. mesto Brigantov v Britaniji (zdaj York): Eutr.
-
Ecbatana -ōrum, n (τὰ Ἐκβάτανα) Ekbatane,
1. glav. medijsko mesto: Cu., Plin., T. — Soobl. Ecbatana -ae, f Ekbatana: Luc. ap. Non., Ecbatanaē -ārum, f Ekbatane: Ap.
2. mesto v Perziji: Plin.
3. mesto v Siriji: Plin.
-
Ecbolima -ōrum, n Ekbolime, indijsko mesto: Cu.
-
Ecetra -ae, f Ecetra, glav. mesto Volskov: L. Od tod adj. Ecetrānus 3 ecetrski; subst. Ecetrānus -ī, m Ecetran, in Ecetrānī -ōrum, m Ecetrani, preb. mesta Ecetre: L.
-
Echīnus (Echīnos) -ī, f (Ἐχῖνος) Ehin,
1. mesto v tesalski Ftiotidi: L., Mel., Plin.
2. mesto v Akarnaniji: Plin.
-
Echymnia -ae, f Ehimnija, mesto v Makedoniji: Mel.
-
Edessa -ae, f (Ἕδεσσα) Edesa,
1. mesto v Makedoniji zahodno od Pele, nekdanji sedež mak. kraljev: L., Iust. Od tod adj. Edessaeus 3 (Ἐδεσσαῖος) edeški, iz Edese: L.
2. mesto v severozahodni Mezopotamiji, glav. mesto Osroenske province: T., Plin., Amm. idr. Od tod adj. Edessēnus 3 edeški, iz Edese: Amm.
-
Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.
-
Elaeūs -untis, f (Ἐλαιοῦς) Eleunt
1. traško mesto: L., Mel., Plin.
2. mesto v Kariji: Plin.
-
Elatēa -ae, f (Ἐλάτεια) Elateja
1. tesalsko mesto: L.
2. mesto v Fokidi: L., Plin. — Od tod preb. Elātēnsēs -ium, m Elatejci: Plin., Gell.
-
Elea -ae, f (Ἐλέα) grška obl. lat. imena Velia, Eleja, mesto na zahodni lukanijski obali. Tukaj sta se rodila Parmenid in Zenon, ustanovitelja eleatske filozofske šole. — Od tod ethnicon: Eleātēs -ae, m (Ἐλεάτης) Eleat (= Zenon): Ci.; adj. Eleāticus 3 (Ἐλεατικός) eleatski: philosophi Eleatici Ci. eleatska šola.
-
Eleusīn -sīnis, acc. -sīnem Ci., L., -sīna Plin., -sin Front., f (Ἐλευσίν) Elevzina,
1. mesto v Atiki (zdaj Elevsís), kraj tajnega Demetrinega bogoslužja („elevzinski misteriji“): Ci., L., O., Plin., T. idr. Od tod adj.
a) Eleusīnus 3 elevzinski: Lact., mater (= Ceres) V., sacra Iust.
b) Eleusīnius 3 (Ἐλευσίνιος) = (lat. obl.) Eleusīnus: sacra: Suet., Gell; subst. Eleusīnia -ōrum, n Cererin praznik: Gell., Tert.
2. kraj v Egiptu: L.
-
Eleusīnus -ī, m Elevzin, Merkurjev sin, ki je sezidal mesto Elevzino: Hyg.
-
Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.
-
Elusa -ae, f Eluza, mesto v Akvitaniji: Ci., Cl. Od tod Elusātēs -ium, m Eluzijci, ljudstvo v Akvitaniji: C., Plin.
-
emblēma -atis, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἔμβλημα)
1. mozaično delo, mozaik Varr., emblema vermiculatum Luc. ap. Ci.
2. vstavek, vložek, relief (na gladko izdelanih posodah): Paul. (Dig.), duo pocula cum emblemate Ci., scaphia cum emblematis Ci., emblemata evellenda curavit Ci.
3. pren. vrivek, vrinek = od kod drugod vzeto in v govor vrinjeno mesto: Q.
-
Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.
-
Emmaum n, indecl. (Ἐμμαούμ) Emavem, mesto zahodno od Jeruzalema: Plin., Vulg.