Franja

Anās -ae, m (Ἄνας) Ana, reka v Hispaniji: C., Mel., Plin.

Anauros -ī, m Anaver, reka v Tesaliji: Lucan.

Andanis -is, m Andanis, reka v Karamaniji: Mel., Plin.

Andricus -ī, m Andrik,

1. Ciceronov suženj: Ci. ep.

2. kilikijska reka: Plin.

Anzabās, m Anzaba, asirska reka: Amm.

Aōus -ī, m (Ἀῷος) Aoj, reka v Epiru: L., Plin.

Aphrodīsium -iī, n (Ἀφροδίσιον) Afrodizij,

1. kraj z Afroditinim (Venerinim) svetiščem v Laciju: Mel., Plin.

2. Aphr. promuntorium predgorje Afrodizij ali Afrodizijsko predgorje
a) v Tesaliji: Plin.
b) v Kariji (= Afrodīsias 1.): Mel.

3. Aphr. flumen reka v Kariji: Plin.

Āpidanus -ī, m (Ἀπιδανός) Apidan, reka v Tesaliji: O., Pr., Lucan. idr.

Apsus -ī, m (gr. Ἄψος) Aps, reka v južni Iliriji: C., L., Lucan.

Aratthus -ī, m (Ἄρατϑος) Arat, epirska reka: L. (tekst. var. Arachthus Araht), Plin. — Soobl. Arethō -ontis, m Aretont: L. (nekateri pišejo: Arachthus).

Araxēs -is, acc. -en in -em, m (Ἀράξης) Araks,

1. reka v Veliki Armeniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: V., Sen. tr., Lucan., Plin.; met. Poaraksovci, preb. ob Araksu: Stat.

2. reka v Perzidi: Cu.

Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.

Arī̆a¹ -ae, f (Ἀρία ali Ἀρεία) Arija, Areja, najpomembnejša med vzhodnimi pokrajinami perz. kraljestva: Mel., Amm.; čez njo teče reka Arī̆us -ī̆ī, m (Ἄριος, Ἄρειος) Arij, Arej ali Arī̆ās -ae, m Arija: Plin., Amm. — Od tod Arī̆i -ōrum, m (Ἄριοι, Ἄρειοι) Arijci, Arejci, preb. arijske pokrajine: Cu., Plin.

Arnus -ī, m Aren (zdaj Arno), najpomembnejša reka v Etruriji: L., Plin., T. Od tod adj. Arniēnsis -e poarnski: tribus Ci., L.

Arsaniās -ae, m Arzanija,

1. Evfratov rokav južno od Arzamozate: Plin.

2. reka v Armeniji, ki se izliva v Evfrat: Plin., T.

Ārsia -ae, f Arzija, mejna reka med gornjo Italijo in Ilirijo: Plin., Fl.; Arzija, mesto ob tej reki: Plin.

Artātus -ī, m Artat, reka v Iliriji: L.

Āsōpus (Āsopos) -ī, m (Ἀσωπός) Azop,

1. reka v tesalski Ftiotidi: L.

2. reka v južni Beotiji in severovzhodni Atiki: Stat.

3. rečni bog, Oceanov in Tetijin (Tethys) sin, Evadnin, Evbejin in Eginin (ki je Jupitru rodila Eaka) oče: O. Od tod patronim
a) Āsōpiadēs -ae, m (Ἀσωπιάδης) Azopiad, Azopov potomec = Eak (Aeacus): O.
b) Āsōpis -idis (-idos), acc. -ida, f (Ἀσωπίς) Azopida, Azopova hči = Egina ali Evadna: O.; Āsōpis Azopida (po Azopovi hčeri Evbeji), tudi ime evbejskega otoka in pokrajine Fliazije: Plin.; adj. Āsōpis ripa Stat. azopsko = beotsko obrežje.

3. frigijska reka: Plin.

Astura -ae, m (Ἄστυρα) Astura,

1. lacijska reka, ki se izliva v Tirensko morje (zdaj Astura) z istoim. otokom in mestecem (Astura, fem.), blizu katerega je imel Ci. vaško posestvo: Ci. ep., L., Plin.

2. Durijev (Durius, zdaj Duero) pritok v tarakonski Hispaniji: Fl.

Atax -acis, m Atak, vzpetina in vas v Narbonski Galiji; kot reka (zdaj Aude): Lucan., Mel., Plin., Sid.; kot vas: Hier. Od tod adj. Atacīnus 3 ataški, iz Ataka; kot priimek epskega pesnika Publija Terencija Varona (roj. v ataški vasi l.82, umrl l.37); subst. Atacīnus -ī, m Ataški, Atačan: H., Q.; pl. Atacīnī -ōrum, m Poatakovci, preb. ob ataški reki ali Atačani, ataški preb.: colonia Atacinorum (zdaj Narbonne): Mel.