Franja

Hēraclēus in Hēraclīus (-os) 3 (Ἡράκλειος) heraklejski, herkulski: Heracleae (sc. fabulae) Iuv. zgodbe o Herakleju, alterum genus (panaces) Heracleon vocant et ab Hercule inventum tradunt Plin. = bot. medvedova taca (Heracleum sphondylium Linn.); lapis Heraclius heraklejski kamen
a) = magnet: (magnetem lapidem) sideritim ob id alio nomine vocant, quidam Heraclion Plin. (po drugih Heraclian).
b) = zlatarska ôslica, preizkusni kamen za zlato: (quem lapidem) alii Heraclium alii Lydium vocant Plin.

Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,

1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.

2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max.

īgnis -is, abl. -e in -ī, m

I.

1. ogenj: ignis aeternus, sempiternus (sc. Vestae) Ci., ab igne ignem capere Ci. luč ob luči prižgati, ignem ex lignis viridibus fieri iussit Ci., nulla materia nisi admoto igni ignem concipere potest Ci., lapidum conflictu atque tritu elici ignem videmus Ci., subditis ignibus aquae fervescunt Ci., cum templum illud arderet, in medios se iniecit ignes Ci., in Phalaridis tauro succensis ignibus torreri Ci., ignes, qui ex Aetnae vertice erumpunt Ci., hisce animus datus est ex illis sempiternis ignibus, quae sidera et stellas vocatis Ci., celeriter ignem comprehendere C., operibus ignem inferre C., ignibus significatione facta C., fumo atque ignibus significabatur C., ignem accendere V., turdos versare in igne H. ob ognju, na ognjišču, ignis aëre purior O., dare aliquid ignibus Pr. ali igni Val. Fl. zažgati kaj, dare alimenta igni Cu., vivus ignis Vell. = živo oglje, (žerjavica), e cavernis maris ignis eruptio Sen. ph., malleoli ignesque Auct. b. Alx. goreče puščice, aquā et igni (aquā ignique, igni atque aquā) alicui interdicere, gl. inter-dīcō; preg. = ognjena izkušnja, izkušnja v ognju: igni probatus Ci. v ognju preizkušen (kakor zlato), amicitia igni perspecta Ci. ki je prebilo izkušnjo v ognju; meton. = zvezda: velut inter ignes luna minores H.

2. occ.
a) ogenj = požar: deorum templis ignīs inferre Ci. svetišče zažgati, iam … clarior ignis auditur V. prasketanje (prskanje) ognja, — plamena, pluribus simul locis … ignes coorti sunt L., idem annus gravi igni urbem affecit T., igni ferroque, ferro ignique, ferro atque igni, ferro igni, gl. ferrum.
b) živ ogorek, goreča bakla, goreče poleno: eorum ignīs e manibus extorsi Ci., ignis in aquam coniectus continuo restinguitur Ci., ignibus armata ingens multitudo L.
c) mučilni ogenj: cum ignes … ceterique cruciatus admovebantur Ci., instrumenta necis ferrumque ignesque parantur O.
č) grmadni ogenj (plamen), goreča grmada: in ignem ponere Ter., aliquem igni cremare, necare, interficere C., nigri ignes H. ali ignes supremi O. pogrebni ogenj, alienis ignibus ardent O.
d) stražni ogenj: Pompeius … ignes fieri prohibuit C., magnum numerum ignium facere N., Thessali (= Mirmidonov) ignes H., ignibus exstinctis L.
e) blisk, (izpodnebna) strela: Diespiter igni corusco nubila dividens H., fulsere ignes et conscius aether V., ignes rutili, trisulci, nubibus elisi O., saevi O. (o eni streli). —

II. metaf. ogenj =

1.
a) blesk, iskrost, sijaj(nost), npr. oči: ignis oculorum Ci., oculi igne micantes O. iskre; zvezd: iam clarus occultum Andromedae pater florentes igne smaragdi Stat., ostendit ignem H. svetlobo, lunae curvati ignes H. ognjeni (svetli) lunin krajec (srp); draguljev: Mart.; kovin: Cl.
b) rdečica lic: cum eo igne, qui est ob os offusus Ci., igne genas et sanguine torquens Stat.; od tod sacer ignis divji ogenj, hudo vnetje človeškega in živalskega telesa z rakastimi uljesi: Cels., Col., contractos artus sacer ignis edebat V.

2. (o pogubnih osebah in stvareh) ogenj, plamen, požar: ne parvus hic ignis (= Hannibal) incendium ingens exsuscitet L., et Syphacem et Carthaginiensis, nisi orientem illum ignem oppresissent, ingenti mox incendio arsuros L. ali: quem ille obrutum ignem reliquerit, … eum se exstincturum L. (o vojni).

3. ogenj duha: quidam divinus ignis ingenii et mentis Ci. fr., huic ordini ignem novum subici non sivistis Ci. nov povod (vzrok) sovraštva, ebrietas ignis in igne fuit O. = „je ogenj z oljem gasila“.

4. ogenj navdušenja, navdušenost, vnetost: aetherios animo conceperat ignes O., laurigeri ignes Stat.

5. ogenj (plamen, žar) ljubezni, ljubezen: (Dido) caeco carpitur igni V., miseram tuis dicens ignibus uri H., non erubescendis adurit ignibus (Venus) H., arguens, quam lentis penitus macerer ignibus H., tectus magis aestuat ignis O., littera celatos arcana fatebitur ignes O., castissimi ignes Porciae Val. Max., ign. secundus Prud. ljubezen, zakon; meton. ljubljena oseba, ljubljenec, ljubljenka, ljubimec, ljubimka, ljubica: meus ignis, Amyntas V., si non pulchrior ignis (= Helena) accendit obsessam Ilion H., meus ignis abest O., dum tuus ignis eram O. —

III. sinekdoha toplota, gorkota, vročina, žar: ignes solis, Phoebei, siderei, diurni, aeris O., aestivi Pr. vroči dnevi.

il-linō (in-linō) -ere -lēvī -litum

1. inl. aliquid alicui (rei) (na)mazati kaj po čem, na kaj, na-, pomazati kaj s čim: oculis collyria illinere H., cretam corpori Cels., multum auri tecto Sen. ph.; pesn.: et quodcumque semel chartis inleverit H. je namazal (nakacal) na papir; occ. zamazati —, vdrgniti —, vdelati (vtkati) v kaj: ceram sociis i. O., aurum vestibus illitum H. zlato, vtkano v obleko = obleka, pretkana z zlatimi nitmi; pesn.: quodsi bruma nives … inlinet agris H. če pregrne polja s snegom.

2. inl. aliquid re namazati —, pomazati —, prevleči kaj s čim: Plin. navis bitumine illita Cu., veneno illita texta O., palatum noxio medicamine i. T., auro illitae vestes Sen. tr. z zlatom pretkana obleka, bracatis illita Medis porticus Pers. poslikano; pren.: donum inimicorum veneno illitum L., color venustatis non fuco illitus Ci. nenaličena, vita illita maculā Sil. omadeževano. — Soobl. illiniō -īre -ītus: Col., Ap. h., Cels., Plin. Val., Tert.

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

laqueō¹ -āre -ātus (laquear) z opažnim stropom opremiti, večinoma le v pt. pf. laqueātus 3 z opažnim stropom opremljen, opažen: laqueata tecta Enn. ap. Ci. (na istem mestu piše Serv. (in po njem nekateri izdajatelji) lacuata tecta v enakem pomenu), Ci., Lucr. (pri katerem nekateri izdajatelji: laqueata templa), H., Iovis Capitolini magnificum templum non laqueatum auro tectum, sed parietibus totis laminā inauratum L., okrašeno ne bo le z zlatim stropom, ampak bo tudi po stenah v celoti obloženo z zlato pločevino, antra subit, tophis laqueata et pumice vivo O. na oboku okrašeno z grohom (tufom), l. cenationes Suet., domūs Vulg.

metallum -ī, n (izpos. gr. μέταλλον)

1. kovina (zlato, srebro idr.), ruda, rudnina: O., Plin., Sen. tr. idr., aeris, auri V., libertas potior metallis H. kot srebro in zlato; metaf. o raznih rudninah npr. o marmorju: Stat.; o žveplu: Ap.; o soli: Prud.; pren. kovina, jedro, vsebina, zrno: saecula meliore metallo Cl.

2. meton. rudno nahajališče, rudnik: Varr., T., Iust., Temesēs metalla O., pecunia, quae ex metallis redibat N. = reditūs metallorum L., ius metallorum Suet. pravica, na svojem zemljišču odpreti rudnik, m. silicum (kamnolom), argentarium, aurarium, ferrarium Plin., metalla instituere L. začeti kopati, odpreti, exercere metallum Macedonicum L., metalla vetera intermissa recoluit L. je dal zopet odpreti, damnare in metallum Plin. iun. ali in opus metalli Icti. ali condemnare ad metalla Suet. obsoditi na težko delo v rudnikih.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

monētālis -e (monēta) kovniški, novčen, denaren: triumviri Dig. kovniški triumviri, aurum Ap. kovano zlato, pes Hyg. (rim.) novčna mera; šalj. subst. monētālis -is, m denarnik = terjalec za denar: Ci. ep.

nāvis -is, acc. -em, (redko -im), abl. -ī (redkeje -e), f (prim. gr. ναῦς, jon. νηός, dor. ναῦς, ναός ladja)

1. ladja, brod: O., Vell., Val. Fl., Amm. idr., n. peregrina Pl., mercatoria Pl. trgovska ladja, longa N., L. bojna ladja (dolga in ozka), actuaria C. lahka veselnica (veslača), hitra veslača, (ladja) brzoplovka, oneraria C. tovorna, transportna, prevozna ladja (široka in trebušasta), piscatoria C. ribiški čoln, piratica L. gusarska ladja, n. ducis N. ali praetoria L. poveljniška (admiralska) ladja, tecta L. ali constrata Ci. pokrita ladja = ladja s krovom, palubo, (ladja) palubnica, aperta Ci. ladja brez krova (palube), (ladja) brezpalubnica, quassa L. prebita, rostrata Iust. ladja s kljunom, kljunasta, rilčasta ladja, auri, paleae Ci. otovorjena z zlatom, s plevami = zlato, pleve prevažajoča, navem frangere Ter., Corn. razbiti ladjo, ladja se razbije (komu), compluribus navibus fractis C., navem facere C. ali aedificare, construere Ci. ali fabricari T. ladjo (z)graditi, izdel(ov)ati, (s)tesati, navem armare Ci., C. ali ornare L. ali adornare C. ladjo opremiti (opremljati), navem instruere armareque L. z vsem oskrbeti in opremiti, navem exarmare Sen. rh. ladjo razpremiti, odstraniti z ladje (prenosno) opremo, navem deducere C., tudi navem deducere litore V. ali navem deducere in aquam L. ladjo spustiti (spuščati) ali poriniti v morje (v vodo), navem subducere C., N. ladjo potegniti na suho, navem educere ex portu C. iz pristanišča krmariti, odriniti, navem moliri ab terra L. ali navem solvere C. odpluti, odjadrati, sidro dvigniti, tudi navis solvit C. ladja odplove, odjadra, navīs appellere ad ripam Ci. ali navim ad eum applicare Ci. ali naves applicare ad terram C. ali naves applicare ad Heraeum, naves applicare terrae L. ali navis ripae adplicatur Cu. pristati (pristajati), zasidrati k (ob, v), navem tenere in ancoris N. biti zasidran, deligare navem ad ancoram, deligare navem ad terram C. ladjo usidrati (zasidrati), usidrati (zasidrati) se, ascendere navem Ter. ali ascendere in navem N. ali conscendere navem C., N., L. ali conscendere in navem Ci., C. ali escendere in navem N. iti, stopiti (stopati) na ladjo, vkrca(va)ti se, navibus rem gerere H. voditi vojno na morju, vojskovati se na morju, nave, navibus venire Ci., L. na ladjah priti (prihajati), pripluti, in navi vehi Ci. ali nave ferri H. voziti se na ladji, pluti, jadrati, ladjati, navibus flumen transire C. prepluti, prečkati reko; preg.: ut etiam navem perforet, in qua ipse naviget Ci. ap. Q. = da sam sebi škoduje; navibus et quadrigis petimus bene vivere H. na vso moč, na vse duške, na vse kriplje, zelo; prim.: undique ad illos conveniunt et carpentis et navibus omnes qui digito scalpunt uno caput Iuv.; navem mortuo applicare Ps.-Q. utopljenca iz vode vleči = prepozno priti (komu) na pomoč.

2. metaf.
a) žensko spolovilo, osramje, sram: Pl., Macr.
b) ladja Ârgo (ozvezdje): Navis (navis) Argolica ali samo Navis (navis) Ci. (Arat.).

3. pren. ladja
a) (o državi): una navis est bonorum omnium Ci. ep., navis rei publicae fluctuans in alto tempestatibus seditionum ac discordiarum Ci.
b) o človeških razmerah: ubicumque es, in eadem es navi Ci. = je tvoja usoda ena in ista, dum tua navis in alto est, hoc age, ne … H. dokler je tvoja ladja na odprtem morju = dokler nisi na varnem, bodi previden.

negōtiātōrius 3 (negōtiātor) trgovski: naves Vop., aurum Lamp. zlato kot trgov(in)ska dajatev oz. trgov(in)ski davek.

nōdō -āre -āvī -ātum (nōdus)

1. „kolenčati“, delati kolenca; od tod nōdātus 3 kolenčast: cornus incisuris nodata, ferula geniculatis nodata scapis Plin.

2. (za)vozlati, zavozla(va)ti, zvozlati, trdno z vozlom zvez(ov)ati, zadrgniti (zadrgovati): crines nodantur in aurum V. povezati (zvezati) v zlato mrežo, comas adamante n. Cl.; pesn. metaf.: n. vites Ca., laqueo collum nodatus amator O., muta animalia redimiculis gaudent et phalerari sibi magis quam nodari videntur Ambr.

3. vozlasto (v obliki vozla) (z)viti: surgentem dextra Capetum vulnusque minantem sorbebat rapidus nodato gurgite vertex Stat. vozlasto zvit.

obrussa -ae, f (izpos. gr. ὄβρυζον; prim. obrōzum) preizkušanje zlata v ognju, punciranje, starejše kupa: Plin., aurum ad obrussam Suet. = preizkušeno, torej štiriindvajsetkaratno (= čisto) zlato, ex obrussā esse Petr. biti iz čistega zlata; pren.: adhibenda tamquam obrussa ratio Ci., haec eius (sc. animi) obrussa est Sen. ph. preizkus, preizkusni kamen, omnia argumenta ad obrussam exigere Sen. ph. preizkušnji podvreči = natanko pretehtati.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

Pelias -ae, m (Πελίας) Pélias, kralj v Tesaliji v Jolku, Nelejev brat, polbrat Jazonovega očeta Ezona, oče Akasta, Alkestide, Pejzidike idr., Admetov tast, ki je po izgonu svojega brata Neleja sam vladal v Jolku ter poslal Jazona po zlato runo. Po Jazonovem povratku so ga njegove hčere razkosale in skuhale na podnet Medeje, ki se je ustila, da ga hoče s čarovnijami pomladiti: Enn. ap. Ci., Pl., Ci., O., Val. Fl. — Od tod patron. Peliadēs -um, f (Πελιάδες) Peliáde, Pelejeve hčere: Ph., Hyg.

pēnsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pendere)

1. tehtati, odtehta(va)ti: Col. idr., centurio aurum pensans L.; pren.: Romanos scriptores eādem trutinā H. presojati po istem merilu, extranei dictum et filii parricidium aequā lance p. Ambr. pravično presojati.

2. metaf. pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišlj(ev)ati), presoditi (presojati): quidquid spes subiecerat, aestimatione pensabat Cu., vires magis oculis quam ratione L., singula animi consulta Cu., consilium L., amicos ex factis L.; occ. pretehtavajoč primerjati: adversa secundis L., virtutibus vitia L. epit., res pensatae L. enake teže, enakovredne.

3. occ. odtehta(va)ti, plač(ev)ati, poplač(ev)ati, poravna(va)ti, vrniti (vračati), povrniti (povrač(ev)ati), pobotati, odškodovati: Vell. idr., auro pensanda Sen. ph. reči, ki jih mora odtehtati zlato = dragocenosti, munus munere, vulnus vulnere O., exiguā turis impensā tanta beneficia Cu., tot castrorum excidia T., vicem alicuius rei Plin. prav tako služiti kakor, iter Lucan. iti, hoditi krajšo pot, laetitiam maerore Plin. zamenj(ev)ati; occ. plač(ev)ati (z glavo, kožo idr.), trpeti za kaj, utrpe(va)ti, pretrpe(va)ti kaj: Vell., Val. Max. idr., nece pudorem O., laudem cum damno (sc. filiae) O., poenas Sen. rh.

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

prō-luō -ere -luī -lūtum (prō in luere)

1. izplakniti (izplakovati), splakniti (splakovati), oplakniti (oplakovati), poplakniti (poplakovati), namočiti (namakati), (z)močiti, pomočiti (pomakati), omočiti (omakati), umi(va)ti: in vivo prolue rore manus O., vino os Col., ensem (s svojo krvjo) Sil., cruor proluere pectora Stat.; pesn. o pitju: pleno se proluit auro V. se je zmočil z zlato čašo = si je grlo namočil z zlato čašo, je izpraznil (izpil) zlato čašo, proluere praecordia mulso H., multa prolutus vappa H. dodobra nalit s slabim praskačem (= z vinom, ki „praska“ po grlu = s kislico, žlobudro, čobodro), aestivo te prolue vitro V., labra fonte proluere caballino Pers.; šalj.: proluere cloacam Pl. poplakniti želodec (z vinom).

2. splakniti (splakovati), odplakniti (odplakovati), splaviti (splavljati), odplaviti (odplavljati), sprati (spirati), spodmle(va)ti, izpodmle(va)ti: Ap. idr., ex omnibus montibus tempestas nives proluit C., silvas Eridanus proluit V., saxum de vertice montis imber proluit V. je spodmlel in odnesel; pren. (s požrešnostjo) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati): pecuniam suam prandiorum gurgitibus Gell.

3. izvreči (izmetati), naplaviti (naplavljati): genus omne natantum (rib) litore in extremo … fluctus proluit V.; occ.: ventrem Col. povzročiti (povzročati) drisko.

re-pendō -ere -pendī -pēnsum (re in pendere)

1. nazaj (od)tehtati, zopet (znova, spet) odtehtati (odtehtavati), z isto težo (mero) (v isti teži, meri) zopet (znova, spet) da(ja)ti, vrniti (vračati): rependere pensa O., Pr. odtehtano prejo.

2. odtehtati (odtehtavati), odmeriti (odmerjati), izplačati (izplačevati): Plin., Stat., Val. Max., rependere aurum pro capite Ci. odtehta(va)ti zlato za glavo = z zlatom odtehtati glavo = caput auro Vell.; pesn.: miles repensus auro H. odkupljen za drag denar, captivam manum ductore rependere Sil. rešiti.

3. metaf.
a) vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati), plačati (plačevati), poplačati (poplačevati): T., Ph., Stat. idr., gratia facto nulla rependatur O., rependere pretium vitae Pr., vices Pr., S. isto z istim, tako odmeriti, kakor se je komu merilo, milo za drago, si magna rependam V. če povrnem veliko z velikim = dobroto bogato povrnem, hac vitam servatae dote rependis? O. rešitev življenja, beneficia iniuriis Sen. ph. vrnem.
b) odtehtati (odtehtavati) = zopet poravnati (poravnavati), nadomestiti (nadomeščati), kaznovati: Plin. iun., Val. Fl. idr., damna formae ingenio O., poenas pares sceleribus Sen. tr. (u)trpeti kazen, kaznovati se, culpam culpā O. poravnati, maestam noctem Stat. maščevati, fatis contraria fata V.
c) duševno, v duhu (pre)tehtati = pretehtati (pretehtavati), preudariti (preudarjati), razmisliti (razmišljati), premisliti (premišljati, premišljevati) kaj, o čem: facta Cl.

rigeō -ēre -uī (najbrž sor. z lat. frīgus, gr. ῥῖγος) biti negiben, biti trd, biti okorel, biti otrpel, biti tog, biti odrevenel, (o)dreveneti od mraza, otrde(va)ti, sršati, sršeti, ježiti (se): Fr., L., Col., Mart. idr., rigere frigore Ci., omnia rigentia gelu L., partes terrae aut frigore rigent aut uruntur calore Ci., prata rigent H.; pesn.: Cerealia dona rigebant O. so bila trdo zlato, terga boum insuto ferro rigebant V.; metaf.: gelidoque comae terrore rigebant O. so se (na)ježili, so se naščetinili, riget horrida cervix O., sine frondibus arbos nuda riget O. strmi, štrli kvišku; tako: late riget Tmolus O., nervi rigent H. so trdi, negibljivi; pren.: feritas immota riget Mart. srepo negibno stoji; occ. biti poln česa, obilovati s čim, imeti veliko (mnogo) česa, pokati od česa: palla rigens signis auroque V., ex auro Sil., arva rigent semine … veteris venae O. zlatonosnega peska. — Od tod adj. pt. pr. rigēns -entis odrevenel, okorel, otrpel, premrl, trd, tog, z(a)mrznjen: pars terrae Tib., aqua Mart., caput Q., oculi Plin., anguis O. trd; pesn.: saxa Sen. tr. gole kvišku štrleče; pren. trd = neupogljiv: animus Sen. tr., vir tot malis rigens Sen. tr.