Franja

nimbus -ī, m (indoev. kor. *nembh-; prim. gr. νέφος, νεφέλη, lat. imber, nebula)

1. temen (nevihten, hudouren, deževen, moker) oblak, sploh oblak, oblačje, oblaki: inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbûm (= nimborum) occaecat nigror, flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., involvere diem nimbi V., cinxerunt aethera nimbi V., nimbos Euro agente ocior H., subito coorta tempestas tam denso regem operuit nimbo, ut … L., piceo Nox obvia nimbo lucentes turbavit equos Stat.; poseb. oblačen (oblakast) sijaj, meglena odeja, v katero se ogrinjajo božanstva, ko se prikazujejo na zemlji: hoc Venus, obscuro faciem circumdata nimbo, detulit V., (sc. Iuno) agens hiemem nimbo succincta per auras V.; od tod pozneje
a) svetniški sij, nimb, avreola, gloriola svetnikov: Isid.
b) načelek = čelna obveza, čelna poveza (ovijača), ki so jo nosile ženske, da so imele majhno čelo, kar je veljalo za lepo: Isid.

2. occ. o stvareh, ki se dvigujejo kakor oblak: fulvae nimbus harenae V. ali n. pulveris Cl. (rumenkast) prah, prašína, respiciunt atram in nimbo volitare favillam V. dimni oblak, oblak (val) dima.

3. metaf. „oblak“ o stvareh, ki se širijo podobno kot oblak, gosta tolpa, množica, veliko število, obilica: n. peditum V. (prim. νέφος πεζῶν Hom.), n. ferreus V. ali nimbus glandis L. oblak svinčenk (streliva), n. telorum Lucan., pilorum Sil., ingens lapidum saxorumque nimbus Fl., n. purpureus Cl. cvetlic; tudi o tekočinah, mazilih: lucerna nimbis ebria Nicerotianis Mart.

4. meton.
a) močno deževje, naliv, ploha, líjavica (lijávica): terra abit in nimbos imbremque Luc. ap. Varr., terrere animos fulminibus, tempestatibus, nimbis, nivibus, grandinibus Ci., insequitur commixta grandine nimbus V., multa grandine nimbi culminibus crepitant V., densi funduntur ab aethere nimbi O. se ulivajo, padajo, n. effusus L.; od tod sploh dež, deževnica: silva continere nimbos ac digerere consueta Plin., nimbi ligati Petr. led.; metaf. nimb, „oblak“, posoda z več odprtinami, ki so jo uporabljali pri pojedinah in v gledališčih, da so škropili blagodišeča mazila in razne tekočine: n. vitreus Mart.
b) nevihta, huda ura, hudo vreme, vihar, vihra, ujma, piš: toto sonuerunt aethere nimbi V., nimborum in patriam Aeoliam venit V.; pren. „vihar“ = nenadna nezgoda, nenadna nesreča: hunc nimbum cito transisse laetor Ci. ep. (prim. „viharjev jeze so pogosto rjule“ Prešeren).

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

2. metaf.
a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

3. pren.
a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. — Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.

Nūgi-poly-loquidēs -ae, m (šalj. iz nūgae, πολύς mnog in loqui) Nugipolilokvíd = „Mnogeburkečvekalko“, ki čveka veliko malovrednega, ničvredni čvekač: Pl. (Persa 703; obstaja še več izdajateljskih variant:

1. Nugipalamloquides = „Burkejavnočvekalko“ = predrznež, ki javno čveka neumnosti.

2. Nugimeriloquides = „Praveneumnostičvekalko“ = čvekač o zares malovrednih stvareh.
c) Nugicrepiloquides = „Burkeglasnožlobudralko“ = glasni čvekač neumnosti).

numerōsitās -ātis, f (numerōsus) veliko število, številnost, obilica, množica: Eccl.

operōsus 3 (opera)

1. veliko se ukvarjajoč s čim, prizadeven, dejaven, delaven, marljiv: Syria in hortis operosissima Plin., senectus operosa et semper agens aliquid Ci., o. cultibus O.; pesn. z gr. acc.: comas Pr.; pesn. z gen.: vates operosus dierum O. ki se ukvarja z dnevi.

2. veliko truda zadevajoč, povezan z veliko truda = poln truda, trudapoln, naporen, težaven, težak, s trudom (težavo) zgrajen (zložen), s trudom (trudoma, težko) pridobljiv (pridobljen): Sen. ph., labor, opus, ars Ci., artes Ci. rokodelstva, molesta negotia et operosa Ci., carmina H., monumentorum arduus et operosus honor T. čast visokega in s težavo zgrajenega spomenika, o. Minervae studium H., divitiae operosiores H., castaneae operosae cibo Plin. težko prebavljiv.

3. umetelen, umeten: moles operosa mundi O. umetelna gradnja (zgradba) sveta (vesolja, vsemirja), ne quis sepulchrum faceret operosius Ci., o. templa O., aes O. umetelno izdelana med.

4. delujoč, dejaven, učinkujoč: herba O. — Adv. operōsē

1. z velikim trudom, s težavo, trudoma: nec tamen fiat o. Ci., o. nihil agere Sen. ph.

2. umetno: o. condita vina O.

3. natančno, skrbno: dicemus mox paulo operosius Plin.

opulēns -entis (ops)

1. bogat: matrona quaedam pollens et opulens Ap., omnia affluentia, omnia opulentia Ap., non opulens, nec egens Aus., opulenta senectus Aus.; subst. pl. m opulentēs -um, m bogatini (naspr. pauperes): N.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo (velikimi vojaškimi silami), močan: castellum Ap.

3. mogočen, imeniten: civitas magna et opulens S.; adv. opulenter bogato, obilno, dragoceno, kras(ot)no, sijajno: non illos arte, me opulenter colam S. ne bom njih stradal, sebe pa mastil, ludos opulentius instructiusque quam priores reges facere L., opulentius epulari Iust., domus opulente ornata Ap.

opulentus 3, adv. -ē (soobl. = opulēns)

1. bogat, premožen, imovit, obilen, kras(ot)en, sijajen (naspr. inops): Mel., Sen. ph. idr., opulenti homines et copiosi Ci., multi privati opulenti ac potentes Ci., oppidum plenum atque opulentum Ci., o. Etruriae arva L., obsonium Pl., mensa Aug. obilna pojedina, opulentissimae Syriae gazae Ci., dona opulentissima Suet., opulenta ac ditia stipendia facere L.; z abl. bogat s čim: adulescens auro opulentus Pl., exercitus praedā o. L., pecuniā dites et voluptatibus opulenti T. polni denarja (premožni) in v razkošju živeči, templum donis opulentum V., Etrusci campi omnium copiā rerum opulenti L., Numidia agro virisque opulentior S.; tudi: bogat po čem, v sreči, glede na kaj: fortunā opulentus (naspr. fortunā egenus) Ap.; z gen. bogat s čim, poln česa: provinciae nec virorum inopes et pecuniae opulentae T. polne denarja = bogate, opulenta honorum copia H.; subst. pl. n: intactae regionis opulenta Cu. bogastvo.

2. bogat z vojno močjo, z veliko vojaško močjo, z velikimi vojaškimi silami, močan: minus opulentum agmen L. slabša vojna moč.

3. mogočen, imeniten, vpliven, ugleden, veljaven: parvis copiis bella gerere cum opulentis regibus S., opulentior factis L., opulentissimum et maximum regnum Antiochi Ci.; subst. pl.: opulenti (naspr. ignobiles) Enn., opulentiores (naspr. humiliores) Hirt.

4. metaf. vsebinsko bogat, z bogatim jedrom, jedrnat: oratio Gell., liber opulentissimus Gell.

pecūliōsus 3 (pecūlium) ki ima veliko zasebne imovine (lastnine), ki ima veliko zasebnega imetja (premoženja): Aug., peculiosum esse [ad]decet servom et probum Pl., ager pecorosus in pascuis, peculiosus in pastoribus Sid.

pelagus -ī, m (gr. τὸ πέλαγος, čisto lat. mare)

1. morje: Pl., Ter., Ci., O., Lucr., Auct. b. Hisp., Sen. rh., Val. Max., Vitr. idr., imperium pelagi V., commisit pelago ratem H.

2. occ. silno valovje, silno vodovje: pelago premit arva V.; metaf. veliko obilje, izobilje, izredna množina: cum pauca excepta verba ex pelago sermonis †puli† minus trita afferant Varr., Herodiani scriptorum pelagus Prisc.

Opomba: Gr. nom. in acc. pl. pelagē (= πελάγη): Lucr.; acc. sg. pelagum: Tert., Cass.

per-fluō -ere -flūxī (per in fluere)

I.

1. teči skozi kaj: per colum Lucr., perfluebant per frondem … rivi Petr.

2. metaf. (o posodah) puščati, ne držati; od tod šalj.: plenus rimarum sum, hac atque illac perfluo Ter. = ne morem zamolčati. —

II.

1. pritekati, dotekati, teči, izlivati se: in vas Lucr.; o rekah: in mare Plin., in Tuscum pelagus Mel.

2. metaf. (o obleki) valovito se spuščati: Ap. —

III. prekipevati, metaf. obilovati s čim, imeti veliko česa: pomis Tib.

2. ves moker biti, cediti se od česa, izločati kaj: sudore frigido (o osebah) Ap. mrzel pot obliva koga, pluvialibus nimbis (o svetiščih) Arn.

per-indignus 3 (per in indignus) zelo nedostojen, zelo nespodoben, zelo nevreden: perindignum est deliberare Sid.; adv. perindignē zelo ne(je)voljno, z veliko ne(je)voljo: tulit etiam perindigne actum in senatu, ut titulis suis quasi Augusti, ita et Liviae filius adiceretur Suet.

per-multus 3 (per in multus) premnog, zelo veliko (njih); nav. pl.: partes V., viri Ci.; sg. subst. permultum -ī, n premnogo, zelo veliko: p. interest Ci., p. classe veherent Ci., permulto clariora Ci., permulta rogatus H.

perpessicius 3 (perpessus, perpetī) kdor je veliko prestal (pretrpel), kdor more mnogo presta(ja)ti ((pre)trpeti), potrpežljiv: levis aliquem motiuncula decipit; sed cum crevit et vera febris exarsit, etiam duro et perpessicio confessionem excipit Sen. ph., si tamen exemplum desideratis, accipite Socraten, perpessicium senem, per omnia aspera iactatum, invictum tamen et paupertate Sen. ph.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

polleō -ēre (iz *potsleō iz poteō)

1. veliko (mnogo) moči (premoči, zmoči, opraviti), môčen (močán, mogočen, vpliven, veljaven, silen, uspešen) biti v čem, pri čem, kje, na kakem področju, vplivati na koga, na kaj, imeti premoč, biti učinkovit kje, na kakem področju: Pl., Plin., Pr. idr., tantoque magis ferito, quanto magis potes pollesque (stara aliter. formula pri) L., qui (sc. senatus) certe unus plus quam dictatura tua potest polletque L., Etruria tantum pollens terrā marique L., qui in re publica tum plurimum pollebant C., ad fidem faciendam iustitia plus pollet Ci.; Tyria classis plurimum pollens mari Vell.; z abl.: pollere scientiā Ci., armis, gratiā, nobilitate T., pecuniā Suet.; z inf.: is omnibus exemplo debet esse, quantum in hac urbe polleat, oboedire tempori Ci. (Brutus 242); occ. (o zdravilih) (krepko, dobro, močno) učinkovati (delovati), (zelo) učinkovit biti: adversus scorpiones Plin., contra anginas efficacissime Plin. , aurum plurimis modis pollet in remediis Plin.

2. pren.
a) kaj veljati, imeti veljavo (vrednost): eadem vitis aliud in aliis terris pollet Plin.
b) biti bogat, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: utensilibus Ap. — Od tod adj. pt. pr. pollēns -entis, adv. pollenter (Cl.) môčen, močán, mogočen, silen, vélmožen (vêlmožen), vpliven, zmožen, veljaven, uspešen: Pl., Naev. fr. idr., matrona O., facundia S., qui (sc. animus) ubi ad gloriam virtutis via grassatur, abunde pollens potensque et clarus est animus S., herbae O. čarobna, čarovna, čarodejna zelišča (zeli, rastline), matrona pollens et opulens Ap., mens pollentior Tert.; adv.: pollentius Cl.; z abl.: hostis equo pollens O., pollens viribus S., pollens venenis Val. Fl.; z gen.: vini pollens Liber Pl.; z gr. acc.: cuncta pollens vir Sen. tr.; z inf.: tractare sereno imperio vulgum pollens Sil., vox Lethaeos cunctis pollentior herbis excantare deos Lucan.

polyarēn, acc. pl. polyarnas (gr. πολυάρην) imajoč veliko jagnjeti ali ov(a)c, bogat z jagnjeti ali ovcami (drobnico), mnogoovčen: de antiquis inlustrissimus quisque pastor erat, ut ostendit et Graeca et Latina lingua et veteres poetae, qui alios vocant poly[a]rnas, alios polymelos, alios polybutas Varr.

polybūtēs, acc. pl. polybutas (gr. πολυβούτης) imajoč veliko govedi, bogat z govedjo, mnogogoveden: de antiquis inlustrissimus quisque pastor erat, ut ostendit et Graeca et Latina lingua et veteres poetae, qui alios vocant poly[a]rnas, alios polymelos, alios polybutas Varr.

polygōnos² -on (gr. πολύγωνος) veliko oglov (kotov) imajoč, mnogooglat, mnogoogeln, mnogokoten, poligonalen: turres itaque rotundae aut polygonoe sunt faciendae Vitr.

portuōsus 3 (portus) bogat s pristanišči, poln pristanišč, veliko (mnogo) pristanišč imajoč: mare Ci., navigatio minime portuosa Ci. brez pristanišč, pars Numidiae portuosior S., alveus Nili Iul. Val.