Franja

Zadetki iskanja

  • Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.
  • Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.
  • melimēlum -ī, n (gr. μελίμελον) bot. medeno jabolko, medenik(ovec), vrsta zelo sočnih jabolk (prvotno imenovane mustea mala jabolke moštnice): Varr., H., Plin., Col., Mart. — Obl. melimēlon -ī, n granatno vino, vino iz granatnih jabolk, granatovec: Cael.
  • merōbibus 3 (merum in bibere) nemešano (suho) vino pijoč (kar so v starih časih počeli le pijanci): anus Pl.
  • merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

    1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

    2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

    3. occ.
    a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
    b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

    4. metaf.
    a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
    b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
    c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.
  • mustus 3 mlad, nov: agna Ca. še mokro, pravkar rojeno jagnje, vinum Ca. novo vino, mošt; od tod subst. mustum -ī, n

    1. (sc. vinum) novo vino, mošt, „mladina“: si opus erit, defrutum indito in mustum de musto lixivo coctum Ca., somniculosum m. Lab., in dolio mustum fervere Fr., dulcis musti amor V., novum m. Plin. iun.; pl. razne vrste mošta Plin., pogosto (poseb. pesn.) = mošt: O., Tib., Plin., Q. idr.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. še ne dovrel;

    2. meton. trgatev: ter centum musta videre O. tristo trgatev = tristo jeseni; metaf. o olju: ars vel maior olei musta temperandi Plin. umetnost priprave dobrega (novega) olja.
  • myrtītēs -ae, m (gr. μυρτίτης)

    1. vinum myrtites mirtovo vino, vino, pomešano z mirtovim sokom ali mirtovimi jagodami: Col., Plin.

    2. bot. mirtít, vrsta mlečka (Euphorbia Linn.): Plin.
  • nardinus 3 (gr. νάρδινος)

    1. nardov = iz narde narejen (pripravljen): unguentum Plin., oleum Plin. Val.; subst. nardinum -ī, n
    a) (sc. vinum) z nardovo dišavo začinjeno vino, nardovo vino: nardini amphora Plin.
    b) (sc. oleum) nardovo olje: Plin. Val.

    2. nardast, nardi podoben: pira Plin. po nardi dišeče.
  • orīganon ali origanum -ī, n in orīganus -ī, f (gr. ὀρείγανον, ὀρίγανον, ὀρείγανος, ὀρίγανος) bot. dobra misel, starejše dobromislika: Col., Plin. — Od tod orīganītes vinum (gr. ὀριγανίτης οἶνος) z dobro mislijo začinjeno (oslajeno) vino: Ca. (po nekaterih izdajah gen. vini origaniti).
  • patera -ae, f (patēra)

    1. plitva skodel(ic)a, plitvo torilo, pladenj(ček), daritveno torilo, daritveni pladenj(ček): Varr., Pl., S., O., H., Macr., Plin., Fest. idr., patera, qua mulieres ad res divinas utebantur Ci., pateris libamus et auro V. iz zlatih (daritvenih) toril (ἕν διὰ δυοῖν).

    2. meton. vino v torilu: hausit spumantem pateram V.
  • Petrītēs -ae, m (Πετρίτης οἶνος) petrít(ec), vino iz Pétre v Arabiji: Plin.
  • phoenīcītēs -ae, m (gr. φοινικίτης sc. οἶνος) datljevo vino, datljevec: Th. Prisc.
  • Pramnium vīnum (Πράμνιος οἶνος) prámnijsko vino, izvrstno vino iz okolice Smirne: Plin.
  • psithius (psȳthius) 3 (tuj. ψίϑιος, ψύϑιος) psítski, ime neke grške trte: vitis Verg., Col., Plin., uva Plin.; subst.

    1. psythia -ae, f (sc. vitis) psítska trta: V.

    2. psithiae -ārum, f (sc. uvae) psítski grozdi: Stat.

    3. psithium -iī, n (sc. vinum, gr. ψίϑιος οἶνος) psítsko vino = vino iz suhega grozdja: Plin.
  • rhoītēs -ae, m (ῥοΐτης sc. οἶνος) roít = vino iz granatnih jabolk (margaran): vinum fit et e siliqua Syriaca et e piris malorumque omnibus generibus — sed e Punicis rhoiten vocant Plin.
  • Sabīnī -ōrum, m Sabín(c)i, staroitalsko pleme v srednji Italiji ob Naru in Aternu, severovzhodno od Rima; njihova mesta so bila Amiternum, Corfinium, Cures, Reate: CA. AP. SERV., VARR., CI., L., O., H.; meton. Sabínsko, Sabínska dežela: ex Sabinis VARR., L., V., in Sabinos VARR., ardui Sabini H.; occ. posestvo na Sabínskem, Horacijeva podeželska pristava na Sabinskem ob Digenciji, severovzhodno od Tiburja: satis beatus unicis Sabinis H.; sg.

    1. Sabīnus -ī, m Sabínec: L.; tudi Sabín, eponimni heroj sabinskega ljudstva.

    2. Sabīna -ae, f Sabínka: IUV., STAT.; v pl.: O., PR., MART. Od tod
    a) adj. Sabīnus 3 sabínski: COL., STAT. idr., lingua VARR., ager VARR., CI., H., proelium CI., castra, exercitus, mater, mulier L., gens, patres O., baca IUV. oliva, faex MART. sabinsko olje (ki je močno dišalo), herba Sabina CA., V. (Culex), O., PR., COL., PLIN., AP. H. (Iuniperus Sabina LINN.) sabinski brin (sabinska brin(j)a), ki so jo uporabljali za kadilo, ille rex (= Numa) LACT.
    b) subst. Sabīnum -ī, n (sc. vinum) sabínec, sabínsko vino: vile potabis ... Sabinum H. – Adv. Sabīnē po sabinsko = v sabinskem jeziku: VARR.
  • saccō -āre (-āvī) -ātum (saccus)

    1. skozi vrečico ali kaj podobnega precediti (precejati), (pre)filtrirati: Caecuba saccentur MART., saccata aqua SEN. PH., aqua in linteo saccatur PLIN., adeps ... saccatus lineis saccis PLIN.; subst. pt. pf. saccātum -ī, n z vodo pomešano vinsko drožje = slabo vino, kislica, „praskač“: ISID.

    2. metaf.: saccatus humor corporis LUCR. ali samo saccatus humor ARN. seč, urin, scalína.
  • Sētia -ae, f Sétija, gorsko mesto v Laciju, sloveče po vinarstvu (zdaj Sezze): L., SIL., MART.; pesn. = sétijsko vino: quod tibi Setia canos restinxit cineres STAT. (z namigom na tam pridelovano vino). Od tod adj. Sētīnus 3 sétijski: LUC. AP. GELL., VELL. idr., ager CI., L., agri PLIN., vinum PLIN. ali samo Sētīnum -ī, n: IUV., MART. sétijsko vino; subst. Sētīnī -ōrum, m Sétijci, Setíni, preb. Setije: PLIN.
  • sōcītēs -ae, m (tuj. συκίτης) smokvovo (smokvino) vino, vino iz smokev, smokvovec: sic fit et sycites e fico, quem alii pharnuprium, alii trochin vocant Plin.
  • Spōlētium -iī, n Spolécij (Spolétij), znamenito mesto v južni Umbriji (zdaj Spoleto): L., Vell., Plin., Fl., Aur.; poznejša soobl. Spōlētum -ī, n Spolét: Prisc. — Od tod adj.

    1. Spōlētīnus 3 spolécijski (spolétijski), spoletínski: populus Ci., lagonae Mart.; subst.
    a) Spōlētīnum -ī, n (sc. vinum) spoletínec, spolécijsko (spolétijsko) vino: Mart.
    b) Spōlētīnī -ōrum, m Spoletín(c)i, Spoleciján(c)i (Spoletiján(c)i), preb. Spolecija (Spoletija): L., Plin.

    2. (iz soobl. Spōlētum) Spōlētānus 3 spolétski, spoletánski: Prisc.
Število zadetkov: 321