Franja

Anaxagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Ἀνα-ξαγόρας) Anaksagora, sloveči filozof starejše jonske šole iz Klazomen okrog l.500, Periklejev in Evripidov prijatelj in učitelj: Varr., Ci. idr. Od tod adj. Anaxagorēus 3 (ἀναξαγόρειος) Anaksagorov, anaksagorski; subst. Anaxagorēa -ōrum, n Anaksagorova (učna) pravila: Plin.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antipater -trī, m (Ἀντίπατρος, od tod pozna lat. obl. Antipatrus -trī) Antipater,

1. zaupnik FilipaII. in Aleksandra Vel. in za njunega vladanja državni upravnik; po Aleksandrovi smrti najprej namestnik, potem kralj v Makedoniji; Kasandrov oče, umrl l. 319: Ci., Iust.

2. njegov vnuk, Lizimahov zet: Iust.

3. ime več gr. filozofov:
a) Ant. Cyrenaicus Antipater iz Kirene, Aristipov učenec: Ci.
b) Antipater iz Tarza, stoik, Panetijev učitelj: Varr., Ci.
c) Antipater iz Tira, stoik, prijatelj Katona Utičana: Ci.

4. Rimljan L. Caelius Ant. Lucij Celij Antipater, sodobnik Grakhov, letopisec, vir Liviju (gl. Caelius): Ci., Val. Max., Fest.

5. Antipater Sidonec, gr. epigramatik okrog l. 90: Ci., Plin., Q.

6. umetnik bronastih reliefov: Plin.

Antisthenēs -is (redko -ae), m (Ἀντισϑένης) Antisten,

1. Sokratov učenec, Diogenov učitelj, ustanovitelj kiniške šole: Ci.; apel. v pl.: Antisthenae et Platones multi Gell.

2. neki pisatelj, ki je pisal o piramidah: Plin.

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

Apollodōrus -ī, m (Ἀπολλόδωρος) Apolodor,

1. sloviti retor iz Pergama, učitelj govorništva Oktavijana, poznejšega ces. Avgusta: Q., Suet., aridissimi... Apollodori libri T. Od tod Apollodōreī -ōrum, m apolodorovci, Apolodorovi pristaši: Q.

2. atenski slovničar okrog l. 140, učenec stoika Panajtija in slovničarja Aristarha; njegovo delo je ohranjeno: Varr., Ci. ep., Macr.

3. neki akademijski filozof, sodobnik epikurejca Zenona: Ci.

4. Apolodor z Lemnosa, pisatelj del o poljedelstvu: Varr.

5. zgodovinopisec iz Eriter (Ἐρυϑραί): Varr. ap. Lact.

6. zdravnika, eden iz ciprskega Kitija, drugi iz Tarenta: Plin.

7. atenski slikar: Plin.

8. neki kipar: Plin.

9. kruti tiran v Kasandreji: Ci., Sen. ph.

10. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.

Apollōnius -iī, m (Ἀπολλώνιος) Apolonij,

1. Ap. Alabandensis s priimkom Μαλακός, Apolonij iz Alabande, gr. retor okrog l. 120: Ci.

2. Ap. Molō Apolonij Molon, gr. retor okrog l. 110, Ciceronov učitelj govorništva: Ci., Q., Suet.

3. Ap. Pergamēnus Apolonij Pergamski, pisatelj del o poljedelstvu: Varr., Col.

4. Ap. Rhodius Apolonij z Rodosa (Rodoški), spesnil ep Argonautica, ki ga je polatinil Publij Terencij Varon Atačan: Q.

5. Apolonij iz Minda, astronom: Sen. ph.

6. Ap. Tyaneus Apolonij iz Tiane (Τύανα), filozof: Lact., Aug., Vop., Amm.

Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.

Arellius -iī, m Arelij,

1. slikar, malo pred Avgustom: Plin.

2. Ar. Fuscus Arelij Fusk, retor, Ovidijev učitelj: Sen. rh.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Aristus -ī, m (Ἄριστος) Arist, akademski filozof v Atenah, Ciceronov prijatelj, Brutov učitelj: Ci.

Āsclēpiadēs -ae, m (Ἀσκληπιάδης) Asklepiad,

1. gr. lirik, izumitelj po njem imenovane pesniške mere. Od tod adj. Āsclēpiadēus 3 ali Āsclēpiadicus 3 Asklepiadov, asklepiadski: metrum pozni slovničarji; subst. Āsclēpiadēī quidam Sid. neki Asklepiadovi metr. obrazci.

2. slepi filozof iz Fliunta (Phlius), učenec Menedema, ustanovitelja eretrijske šole: Ci.

3. slavni zdravnik iz Pruze v Bitiniji, v času Pompeja učitelj govorništva v Rimu: Ci., Cels., Plin.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.

Connus -ī, m Kon(us), igralec na strune, Sokratov učitelj: Ci. ep.

Crassicius -iī, m, s celim imenom L. Crassicius Pansa Lucij Krasicij Panza, rimski slovničar, učitelj v hiši Marka Antonija: Ci., Suet.

Cratippus -ī, m (Κράτιππος) Kratip, peripatetik v Atenah, učitelj Ciceronovega sina: Ci.

cynicus 3 (gr. κυνικός)

1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.

2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv.

Dāmōn -ōnis, m (Δάμων) Damon,

1. sloviti pitagorejec v Sirakuzah, Fintijev (Phintias) prijatelj: Ci., Val. Max.

2. slavni atenski glasbenik, Sokratov učitelj: Ci., N.

3. neki pastir: V.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.