Franja

tri-nōdis -e (trēs in nōdus) trivozeln (trovozeln), trivôzlast (trovôzlast), trivozlàt (trovozlàt); sinekdoha zelo grčav: occupat Alcides, adductaque clava trinodis ter quater adverso sedit in ore viri O., ossa mei fratris clava perfracta trinodi sparsit humi

2. metaf. trizložen (trozložen): trinodem dactylum vidi paratum crucianti cantherio Aus.

tri-nōminis -e (trēs in nōmen) triimen(ski) (troimen(ski)), tri imena imajoč: Hierosolyma (Jebus, Salem, Jeruzalem): Hier.

tri-nōmius 3 (trēs in nōmen) triimen (triimenski), troimen (troimenski): Isid.

tri-nummus (tri-nūmus) -ī, m (trēs in nummus) trinúm(us), novec, po vrednosti enak trem sestercijem ali trem drahmam, trigrošnik; šalj.: huic ego die (= diei) nomen Trinummo facio Pl. Tridrahmič, Trigrošnik, Triparič; Trinummus „Trigrošnik“ je tudi naslov neke Plavtove komedije: Pl.

tri-nūndinus 3 (trēs in nūndinae) k trem sejemskim (semánj(sk)im) dnem sodeč: trinundino die Rutilius ap. Macr. na dan treh sejmov; abl. adv. trinundino Macr. ob treh sejemskih (semanjskih) dneh.

tri-pālis -e (trēs in pālus) tri kole imajoč, trikolen (trokolen), na tri kole se opirajoč: tu non vides in vineis quod tria pala habeant tripales dici? Varr. ap. Non.

tri-parcus 3 (ter in parcus) trikrat skop = zelo skop, zelo stisnjen, preskop: triparcos homines vetulos avidos ar[i]dos bene admordere, qui salinum servo obsignant cum sale Pl.

tri-partītus, bolje tri-pertītus 3 (tēr in partīrī) tridelen (trodelen), razdeljen na tri dele, deljiv na tri dele, razdeljen na tri oddelke, trojen: causa, regiones Ci., exercitus T., tripertito agmine S. v treh pohodnih oddelkih (kolonah); occ.: divisio Ci. v (na) tri dele; adv. abl. n tripartītō (tripertītō) trojno, tridelno (trodelno), na tri dele, v treh delih, v treh oddelkih: bona dividere Ci., tripertito rem dividere C., Ci., L. na tri dele, tripertito equitatum dividere C., urbem aggredi L. s treh strani, gentem coërcitam liberi Herodis tripertito (razdeljeno na tri okraje) rexere T.

tri-patēns -entis (ter in patēns) trojno (v troje) odprt: Prisc.

tri-patinium -iī, n (trēs in patina) „triskledje“ = jed v treh skledah: tripatinium, inquit Fenestella, appellabatur summa cenarum lautitia; una erat murenarum, altera luporum, tertia mixti piscis Fenestella ap. Plin.

tri-pectorus 3 (trēs in pectus) tri (troje) prsi imajoč, triprsen (troprsen): tripectora tergemini vis Geryonaï Lucr.

tri-pedālis -e (trēs in pēs) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): parma L., latitudo fenestrae Varr., altitudo, crassitudo Plin.

tri-pedāneus 3 (ter in pedāneus) tri čevlje dolg, tričeveljn (tročeveljn): talea Ca., vitis Col.

tri-pert … , gl. tri-part …

tri-pēs -edis (trēs in pēs) tri noge imajoč, trinog (tronog), trinogat (tronogat), trinožen (tronožen): mulus L., mensa H., grabatus Mart.; subst. tripēs -edis, m (gr. τρίπους) trinóžnik, trinóžec, trinožen kotel: fodicatis lateribus illato tripede, quo utebantur Amm.

tri-pictus 3 (ter in pictus) trikrat pisan: Prud.

tri-plinthius 3 (trēs in plinthus) „triopečen“ = tri opeke debel: paries Vitr.

tri-portentum -ī, n (ter in portentum) trikrat čudna stvar ali prikazen ali pojav = zelo (izjemno, hudo) čudna stvar ali prikazen ali pojav: quom (cum) deum triportenta Pac. ap. Varr.

tri-pūs -odis, m (tuj. τρίπους)

I. adj. trinožen: tripodes scamnelli sunt, habentes tres pedes, sed et candelabra tripoda sunt, quia similiter tres pedes habent Isid. —

II. subst. m trinóžnik

1. trinožen kotel iz dragocenega materiala za mešanje vina, kuhanje, kot sobni okras, pa tudi stava in zaobljubni dar: donarem tripodas, praemia fortium Graiorum H., Pausanias ex praedā tripodem aureum (pozlačen) Delphis posuit N., sacri tripodes V.

2. trinožni Pitijin stol v Delfih: O., Lucr., Lucan., Sen. tr. idr., Hercules, quem concertavisse cum Apolline de tripode accepimus Ci., interpres divûm, qui tripodas sentis V. ki znaš prerokovati (kakor Pitija na trinožnem stolu v Delfih); od tod

3. meton. delfsko preročišče: mittitur ad tripodas O.; potem sploh preročišče: tripodas agnosco meos Sen. tr., salve, prisca fides tripodum Stat., inde meae quercus tripodesque Val. Fl.

Opomba: Abl. sg. tripodi: Lucr.

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.