Franja

hircus (hirquus, stlat. ircus, sab. fircus) -ī, m (iz hir-quos, her-quos, hircus torej = sršav; prim. lat. ēricius [gl. to besedo], hirtus, hirsūtus, hispidus, osk.-sab. hirpus volk)

1. star, dorasel kozel, mrkač, prč: Varr., Pall., transversa tuentes hirci V. krivogledi, škilasti, hircum olere H., Sen. ph. po kozlu smrdeti, smrdeti kot kozel, carmine qui tragico (= gr. τραγῳδία) vilem certavit ob hircum (gr. τράγον) H., (veteres) cum oedos ircosque dicebant Q.; preg. kot ἀδύνατον: atque idem iungat volpes et mulgeat hircos V.

2. meton. kozlovski smrad, smrad po kozlu: gravis hirsutis cubet hircus in alis H.

3. metaf. kot psovka
a) umazancu = smrdljivec, smrduh: Cat., germana inluvies, … hircus Pl.
b) pohotnežu = mrkač: Cat., illum (h)ircum castrari volo Pl., hircus vetulus Suet. (o Tiberiju).

il-luviēs (in-luviēs) -ēī, f

I. (in [praep.], lavĕre, luere)

1. povodenj, poplava: illuvies aquarum terras obrutas tenuit Iust.

2. meton. preplavljajoča (oblivajoča) voda: Zenobiam placidā inluvie … advertere T., per illuviem Cu. skozi močvirje. —

II. (in [priv.], lavĕre, luere), „neumitost“ = blato, nesnaga:

1. v pravem pomenu: Luc. fr., dira i. V., inluvie deformis T., vellera inluvie peresa V., pectus inluvie scabrum Ci., obesa illuvies Col. umazano telo.

2. metaf. nesnaga, madež
a) (v moralnem oziru): inde lavatur naturae inluvies Prud. izvirni greh.
b) (v estetskem oziru): vendere illuviem Sen. ph. (fr.) staro šaro, germana illuvies Pl. (kot psovka).

impūrō -āre (impūrus) onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: Isid., Sen. ph. (?); od tod adj. pt. pf. impūrātus 3 (nravno) umazan, podel: impuratissima cupita Ap.; kot psovka = podlež, zanikrnež, lopov: ille (hic) impuratus Ter., impuratissime Pl.

lārva (stlat. lārua) -ae, f (menda iz *lāsou̯a, sor. z Lār2, torej = podobo ali zunanjost lara noseča)

1. zli duh, duhovín(a), pošast, strah = strašilo; larvae, nekakšno nasprotje larov, so imeli Rimljani za vznemirjajoče duhove pokojnikov in so si jih predstavljali v podobi okostnjakov: Sen. ph. (Apocol.), Amm., laruae stimulant virum Pl., larvā vel aliquo diro numine immisso Ap. (prim. Ap. De deo Socratis 15); kot psovka = spaka, grdoba: etiam loquere, larua? Pl., larvas sic istos percolopabant, ut … Petr.

2. meton.
a) krinka, ličilo, maska gledaliških igralcev: nil illi larva aut tragicis opus esse cothurnis H.
b) okostnjak, ogrodje, skelet: larvam argenteam attulit servus Petr.

lēnōnius 3, adv. -ē (lēnō) zvodniški: aedes, genus, fides, servitus Pl., pueri Verr. fr., ludus Tert., quae lenonie faceret Lamp.; kot psovka: lutum lenonium Pl.

lingula -ae, f (demin. lingua; prim. ligula) jeziček; le metaf. jezi(č)ku podobne stvari

1. (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: posita (sc. oppida) in extremis lingulis promunturiisque C.

2. jezikasto zašiljen jermen pri čevljih, vezalka, stogla: propter quod rumpere somnum debeat et lingulas (po drugih ligulas) dimittere Iuv., non hesterna sedet lunatā lingula plantā Mart.; kot psovka: Lingula (po drugih Ligula), in malam crucem? Pl.

3. (tanek) meček: Naev. ap. Gell.

4. čep, zatič = ost kola, ki se vtakne v drog: eorum partes summae lingulas edolatas habent Col.

5. jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme (prim. lingua 2. c)): si sub onus vectis lingula subiecta fuerit Vitr.

6. cev pri vodovodih: Vitr. (7, 7).

7. dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali (prim. lingua 2. e): apertioribus earum lingulis ad flectendos sonos Plin.

luēs -is, f (luō2; prim. gr. λύα sprostitev, raztopitev)

1. razširjajoča se nečista tekočina, poseb. skopnel sneg: Petr.

2. oskrumba, oskrunitev, nalezljiva (kužna) bolezen, kuga, pomor: Sen. tr., Stat., Iust. idr., corrupto caelo venit arboribus lues V., dira lues quondam Latias vitiaverat auras O., acerba l. Sil. Klas. le

3. metaf.
a) kuga kot psovka za kvarnega človeka = kvarljivec, kvarljivka: ut eos ludos haec lues impura polluerit Ci., saeva Thebarum l. Sen. tr. (o Sfingi), abolere propere pessimam ferro luem equidem parabam Sen. tr. (o Medeji), illa horrida l., dira illa l. Sil. (o Hanibalu), l. morum Plin.
b) sploh zlo, nesreča, nezgoda, poguba, pogibel, uničenje, propad, propast, usodni udarec: belli immensa l. T. vojna nevihta, vojna vihra, asperrima in Sardianos l. T. (o potresu), vix muris toleranda l. ali ut totis inimica lues cum turbine castris Sil. (o ognju). — Soobl. v nom. sg. luis: Prud.

lumbrīcus -ī, m

1. navadna človeška (črevesna) glista: Ca., Col., Plin., Cael., Isid., l. teres Cels., l. latus Cels. trakulja.

2. deževnik: Col. (7, 9, 7), Plin. (11, 140); metaf. glista = psovka za človeka, ki se je iz nizkega stanu povzpel do visokega dostojanstva: foras, lumbrice, qui sub terra erepsisti modo Pl.

lupānar -āris, n (lupa) javna hiša, bordel, hotnišnica, kurbišče: Pl., Val. Max., Sen. rh., Q., Iust.; cesarski harem: Amm.; kot psovka: Cat. (42, 13).

lupātria -ae, f psovka = mrha, mrcina: Petr.

lurcō² (star. lurchō: Ap., Serv., Prob.) -ōnis, m (morda izpeljano iz *lurgicos in sor. z gr. λάρυγξ, gen. λάρυγγος grlo, žrelo (iz *(s)lōg-); ljudska etim. izpeljuje besedo iz lūra meh; ni pa ugotovljeno, ali je v prvem zlogu ŭ ali ū) požeruh, požrešnež, požrešnik, žerec, snedež, sneduh, hrustalo, samopašnež, samopašnik; poseb. kot psovka: Luc. ap. Non., Suet., lurco edax Pl.; v obscenem pomenu o pohotnežu: sic praeco lurchonem tractabat dicacule Ap. — Kot priimek Lurcō -ōnis Lúrkon: M. Aufidius Lurcō Mark Avfidij Lurkon, ki je prvi gojil pave: Ci. ep., Varr., Plin. (morda tudi H., Sat. 2, 424). Od tod adj. Lurcōniānus 3 Lúrkonov, lurkónski: Lurconiana condimenta Tert.

lŭtum² -ī, n (iz *(s)lutom; prim. lat. pol-luere, lŭstrum, gr. λῦμα blato, nesnaga, λύμη zasramovanje, λύϑρον onesnaženje, λυμαίνομαι sramotim, psujem)

1. blato: aliquem in luto volutatum invenimus Ci. (dvoumno, ker Verres = veper, divji merjasec), oblitus cruore et luto, spoliatus illius supremi diei celebritate cui cedere inimici etiam solent, ambureretur abiectus Ci., amica luto sus H. ki ima rada blato, „blatoljubna“, recenti luto spargere iumenta Iuv.; v pl.: luta et limum aggerebant Ci. ap. Non.; preg.: in luto esse, in luto haerere Pl. ali in luto haesitare Ter. = v škripcih (stiski, zadregi, težavah) biti, pro luto esse Petr. imeti vrednost blata = „en drek veljati“ = malo veljati, smešno poceni biti, pro luto habere Petr. malo ceniti; lutum kot psovka = nesnaga, drek = umazanec, ničvrednež, pokvarjenec: Pl., Ci., Cat.; v besedni igri: quia ludo luto Pl., Saturnalicio lusit et ipse luto Mart.

2. zaničlj. = umazanija = prah, s katerim so se posipali (roko)borci: Sen. ph.

3. ilovica, glina, il(o): contabulationem summam lateribus lutoque constraverunt C., crates luto integuntur C., hic homullus ex argilla et luto fictus Ci., caementa interlita luto L., l. Punicum Col., componere de luto Iuv., aediculae luto factae Lact., macerias luto et lapide excitare Pall.; pesn.: quibus meliore luto finxit praecordia Titan Iuv. iz boljše snovi. — Soobl. lutus -ī, m: Quadr. ap. Non.

maena (mēna) -ae, f (gr. μαίνα, μαίνη) sardela: Ci., O., Pers., Plin., Mart.; kot psovka: deglupta maena Pl.

māiālis -is, m (morda iz *magi̯ālis (prim. got. mēkeis meč, lat. mactō klati) ali iz *madi̯ālis (iz indoev. kor. *mad- sekati, rezati; prim. malleus)) rezan prašič: Varr.; kot psovka: Ci.

mapālia -ium, n (punska beseda)

1. koče, kolibe, lesenjače, barake afriških nomadov (kočevnikov, kočevalcev), nomadsko šotorišče: Ca. ap. Fest., S., L., V., T., Mart., Sil. Sg. mapāle -is, n: Aus. (ki meri māpāle); kolekt. kolibje: coit e sparso concita mapali agrestum manus Val. Fl.

2. metaf. (pl.)
a) kot psovka zanikrneži, malopridneži: Petr.
b) nekoristne stvari, norčije, burke: mera mapalia fecistis Sen. ph.

mastrūca (mastrūga) -ae, f (po Q. sardinska beseda) ovčji ali volčji kožuh, kosmata ovčina ali volčina: Ci., Arn., Prud.; kot psovka: Pl. — Od tod adj. mastrūcātus 3 v kosmato ovčino ali volčino oblečen: Ci.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

mendīcus 3, adv. -ē (mendum)

1. beraški, reven, siromaški, ubog, beden, boren (naspr. dives, opulentissimus): Ci. idr., mendice agere Sen. ph.; komp.: mendicior Tert., Ambr.; superl.: solos sapientes esse, si mendicissimi (sc. sint), divites Ci.; subst. mendīcus -ī, m berač, prosjak, golják: Pl., Ci. idr.; kot psovka: malopridnež, lopov: Ter.; occ. mendīci -ōrum, m berači = Kibelini svečeniki, ki so hodili okrog in pobirali miloščino: H.

2. metaf.
a) siromašen, reven, beden, (u)boren: instrumentum forense Ci., mendicissimae cogitationes Aug., mendicius cenare Tert.
b) izberačen, izprosjačen: prandia Mart.

mīlua (mīlva) -ae, f (mīlvus) kanja (samica), kot psovka: suadeo bonum tuum concoquas, milva, et me non facias ringentem, amasiuncula: alioquin experieris cerebrum meum Petr.

mōnstrum (star. sinkop. mōstrum Pl.) -ī, n (iz *mone-strom: monēre)

1. (čudežno) znamenje bogov kot protinaravna prikazen, čudež, čudo: monstro exterritus Ph., signa dedit Tritonia monstris V., monstra atque portenta Ci., quia ostendunt, portendunt, monstrant, praedicunt, ostenta, portenta, monstra, prodigia dicuntur Ci. (v dobrem in slabem pomenu).

2. metaf.
a) čudo, pošast, nakaza, spaka, nestvor, ostuda: Cat., Plin. iun., Iuv., Ap., hominis Ter., horrendum V. (o Polifemu), aliquid monstri alunt Ter. neko strašilo, monstra deûm V., (o egiptovskih božanstvih z živalskimi glavami), variarum monstra ferarum O. razne čudovite podobe, adfuit huic monstro Cycnus O. je videl to čudovito preobrazbo, culpae O. ostudnost (gnusobnost) krivde, non mihi iam furtum, sed monstrum ac prodigium videbatur Ci. nenaravno in zloglasno dejanje, nonne hoc monstri simile est? Ter. ali to ni čudovito?, monstro propiora posse videri Plin., monstra nuntiare, dicere Ci. neverjetne, nesmiselne stvari; pesn. pl. = sg.: remove fera monstra (= Medusam) O.
b) (kot psovka) pošast, grdoba, ostuda, gnusoba, nakaza: mulieris Pl., immanissimum ac foedissimum Ci. (o Klodiju), nulla iam pernicies a monstro illo atque prodigio (= a Catilinā) comparabitur Ci., catenis fatale monstrum (= Cleopatram) dare H., me ne huic confidere monstro (= mari)? V.