Franja

Iūturna -ae, f

1. Jutúrna, Turnova sestra, studenčna nimfa v Ardeji: V.

2. nimfa, ki so jo častili v Rimu, kjer sta ji bila na forumu vzhodno od Kastorjevega svetišča posvečen studenčni jarin (lacus Iuturnae O., Val. Max., Fl. ) in svetišče na Marsovem polju (V.) — Od tod Iūturnālia -ium, n juturnalije, Juturnin praznik, Juturnino slavje: Serv.

Lara -ae, f Lára, blebetava nimfa, hči rečnega boga Almona; Jupiter ji je zaradi njene blebetavosti vzel dar govora, zato so jo v Rimu častili tudi pod imenom Muta ali Tacita Nema, Molčeča. Po ljudski etim. je mati Larov: forte fuit Nais, Lara nomine O. — Soobl. Larunda -ae, f Larúnda: Varr., Lact., Aus.

Limnā(t)ē -ēs, f (iz λίμνη jezero) Limná(t)a = „Jezerka“, rečna nimfa, Gangesova hči: erat Indus Athis, quem flumine Gange edita Limnaee vitreis peperisse sub undis creditur O.

Līriopē -ēs, f (*Λειριόπη Drobnoglasna) Liríopa, morska nimfa, Narcisova mati: O.

Lōtis -idis, f (Λωτίς) Lótida, nimfa, Neptunova hči, spremenjena v lotos: O. — Soobl. Lōtos -ī, f (Λωτός) Lótos: Serv.

Lycōrias -adis, f (Λυκωριάς) Likoríada, morska nimfa, hči Nereja in morske nimfe Doride (Doris): V., Hyg.

Mantō -ūs, f (Μαντώ) Mánto

1. vedeževalka (μάντις), hči tebanskega vedeža Tejrezija, po Radiju ali Apolonu mati vidca Mopsa: O., Mel., Hyg., Stat. (z acc. Mantō).

2. italska nimfa vedeževalka, po rečnem bogu Tiberinu mati Okna, ki je baje ustanovil mesto Mantovo in jo poimenoval po svoji materi: V.

Marīca -ae, f Maríka (po bajki mati kralja Latina, po Lact. po smrti pobožena Kirka), jezerska nimfa v minturnskem obmestju ob reki Liris (Liris), kjer ji je bil posvečen hrastov log: V., lacus Maricae L. = silva Maricae Mart. = querceta Maricae Cl., palus Maricae Vell. ali pesn. samo Marica H. Mariško (Marikino = po Mariki imenovano) jezero pri Minturnah ob reki Liris, ki se vanj izliva (tukaj se je skrival Marij na begu pred Sulo); pesn.: regna Maricae Lucan. Marikino kraljestvo = minturnsko obmestje.

Melanthō -ūs, f (Μελανϑώ) Melánto, morska nimfa, Devkalionova hči: O.

Meliē -ēs, f (Μελία, epsko Μελίη) Mélija, bitin(ij)ska nimfa, ljubica rečnega boga Inaha: O.

Melissa -ae, f (Μέλισσα) Melísa

1. Melisejeva hči, ki je s svojo sestro Amaltejo redila Jupitra s kozjim mlekom: Lact.

2. Karneadova soproga: Val. Max.

3. dekle (menda nimfa), ki jo je Jupiter spremenil v čebelo: Col.

4. žensko ime: Petr.

menta (mentha) -ae, f (izpos. gr. μίνϑη) bot. meta, konjska meta: Varr., Ci. ep., Col. poet., Plin., Cels., Mart., Ap. h., Vulg., Arn., Hier., mentae virentes O. Kot nom. propr. Mentha -ae, f Ménta, v konjsko meto spremenjena nimfa: O.

Mūta -ae, f (mūtus) Múta = Nema, nimfa, ki jo je Jupiter zaradi njene blebetavosti naredil nemo, sicer imenovana Lara, Larunda in Tacita: O., Lact.

Myrīcē -ēs, f Miríka, nimfa, od katere je menda izhajala Hanibalova žena Imilka: Sil.

Nana² -ae, f Nána, nimfa, Sangarijeva hči, Atisova (Atys) mati: Arn.

Nebrophonē -ēs, f (gr. νεβροφόνη = morilka jelenčkov) Nebrófona, Dianina nimfa: Cl.

nūbō -ere, nūpsī, nūptum (indoev. baza *sneu̯bh- omožiti se iz kor. *sneu̯- vezati; prim. gr. νύμφη nevesta, mlada žena, nimfa, νυμφίος ženin, νυμφεύω možim se, ženim se, lat. cō-nūbium [iz *con-snūbion, *con- snūbium], sl. snubiti = hr. snúbiti)

I. intr.

1. o ženski (o)možiti se s kom, poročiti (poročati) se, za moža vzeti (jemati) koga; abs.: Iust., in familiae luctum nupsit Ci., virgines sine dote nubunt C., si non in funere nupsissem L., nubenti dona ferre Sen. tr.; v pass. brezos.: nubitur Pl., nubendi tempus O.; z dat.: Ter., Suet., Gell., reliquit … nubilem filiam, quae nupsit A. Aurio Melino, consobrino suo Ci., Calliae n. N., his duobus … duae Tulliae regis filiae nupserant L., siqua voles apte nubere, nube pari O.; šalj.: haec cotidie viro nubit Pl. (o blodnici); s cum (= ob): bona cum bona nubet alite (gl. āles) virgo Cat.; z in z acc.: n. in familiam clarissimam Ci. ali in aliquam domum L. primožiti se v družino, v hišo (z acc.); v sup.: ire nuptum Pl. možiti se hoteti, filiam alicui nuptum dare Ter., N., L., Suet. hčer dati komu zamož, hčer omožiti s kom, aliquam nuptum locare Ter. ali collocare C. omožiti, poročiti, zamož dati; v pass.: ut (sc. Casina) detur nuptum nostro vilico Pl., hostis est uxor invita quae viro nuptum datur Pl., a parentibus nuptum mitti S. fr.; v pt. pf. nupta omožena, poročena s kom: nuptam esse alicui Ci., N., H., L., O., Suet. = nuptam esse cum aliquo Pl., Ter., Ci., Gell. = nuptam esse apud aliquem Gell.; abs.: male nupta est Pl. nesrečno je omožena; od tod subst. nūpta -ae, f nevesta, soproga, zakonska žena: nupta est an vidua? Pl., n. pudica L., O., nova n. (gl. novus) Ter., O., n. Iovis O., nuptarum concubinatus Suet.; metaf.: nupta verba Pl. ap. Fest. et ap. P. F. zakonske besede = nesramne besede, ki jih deklice ne smejo izgovarjati.

2. metaf.
a) o možu (o)ženiti se, poročiti (poročati) se, v zakon stopiti (stopati): viri nupti Varr. fr., quid aliud adiecerim quam dignas (sc. coniuges) fuisse quibus Minyae nuberent Val. Max., pontificem maximum rursus nubere nefas est Tert., nubat et nubatur ille, qui in sudore faciei comedit panem suum Hier., neque nubent neque nubentur Vulg.; occ. α) šalj. novus nuptus Pl. nov omoženec = mož, poročen kot ženska. β) šalj. o možu, ki je podložen svoji ženi: uxori nubere nolo meae Mart. nočem biti žena svoji ženi. γ) o pederastiji: Mart. (12, 42, 1), Iuv. (2, 134, 137), Lamp., Cod. I.
b) o trtah, ki se vežejo na drevesa = „poročiti se“ = (z)družiti se, združiti (združevati) se, povez(ov)ati se: in Campano agro (sc. vites) populis nubunt Plin., vertit populi albae etiam vitibus nuptae Plin. —

II. trans. pokri(va)ti, zagrniti (zagrinjati); stari lat. slovničarji so namreč nubere napačno izpeljevali iz debla subst. nūbēs: tellus se plantis nubit Col., quod aqua nubat terram, appellatus est cognominatusque Neptunus Arn.

Ōceanus -ī, m (gr. Ὠκεανός)

1. svetovno morje, ocean, ki po predstavi starodavnikov obliva zemeljsko ploščo (naspr. Sredozemsko morje): H., V., Iust., Cl., Oceani ostium Ci., Mel. = Gibraltar, gibraltarska morska ožina, Oceani amnes V. = (gr. Ὠκεανοῖο ῥοαί Hom.); apoz.: mare Oceanus C., T., Mel.; pooseb. Okéan, sin Vulkana in Gaje, Tetijin soprog, oče vodovij: Ci., O., Cat.; kot rim. priimek: Mart.

2. metaf. velika kopalna kad, velika kopanja: Lamp. — Od tod adj. Ōceanicus 3: Mel. ali Ōceanius (Ōceaneus) 3: Prisc., Isid. oceánski (okeánski), oceánov (okeánov); patron.
a) Oceanidēs -ae, m Okeaníd, Okeanov sin: Prisc.
b) Ōceanis -idis, f.: Prisc. ali Ōceanītis -idis, f (Ὠκεανῖτις): V., Hyg. Okeaní(ti)da, Okeanova hči = morska nimfa.

Ōcyr(r)hoē -ēs, f (Ὠκυρόη) Okíroa, nimfa, hči Kentavra Hirona in njegove soproge Hariklo: O.

Oenōnē -ēs, f (Οἰνώνη) Ojnóna

1. frigijska nimfa, hči rečnega boga Kebrena, ljubica Parisa, ki jo je nazadnje zapustil: O., Suet.

2. drugo ime za otok Ajgina: Plin.