Franja

Zadetki iskanja

  • Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

    1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

    2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

    3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

    4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

    5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

    6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

    7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

    8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.
  • Archiās -ae, m (Ἀρχίας) Arhija,

    1. tebanski aristokrat, ki je l.382 špart. vojskovodji Febidi (Φοιβίδας) izdal Kadmejo; kot ptolemarh in načelnik Špartancem naklonjene stranke ga je Pelopida usmrtil: N.

    2. mizar v Rimu, omenjen pri Horaciju, od tod adj. Archiacus 3 arhijski, od Arhije izdelan: lecti H.

    3. A. Licinius Archias Avel Licinij Arhija, gr. pesnik, rojen l.120 v sirski Antiohiji; l.102 je prišel v Rim k Luciju Liciniju Lukulu (od tod njegovo rodbinsko ime Licinius), po čigar posredovanju je l.93 pridobil meščanstvo lukanskega mesta Herakleje in obenem tudi rim. državljanstvo (ker je bila Herakleja v zavezi z Rimom). Ko mu je l.61 neki Gracij v pravdi izpodbijal to pravico, je Ciceron pesnika, svojega prijatelja, uspešno zastopal z znanim govorom Pro Archia poëta: Ci., Q.
  • Ariarāthēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀρια-ράϑης) Ariarat, ime šestih kapadoških kraljev,

    1. Ar. II., sodobnik Aleksandra Vel.; l.322 ga je porazil in usmrtil Perdika: Iust.

    2. Ar. V., kralj od l.220 do 163, s svojim tastom, sirskim kraljem Antiohom III., se je bojeval zoper Rimljane, pozneje pa kot rim. zaveznik zoper mak. kralja Perzeja: L.

    3. Ar. VI., sin prejšnjega, bežal je pred svojim polbratom Holofernom v Rim, potem pa je senat razdelil Kapadokijo med oba; umrl je l.130: L., Iust.

    4. neki drug Ar., sin kapadoškega kralja Ariobarzana II., brat Ariobarzana III., l. 45 je odšel v Rim k Cezarju, da bi od njega dobil kako deželo; pozneje je kraljeval v Kapadokiji, vendar ga je Mark Antonij izgnal: Ci. ep., Auct. b. Alx.
  • aristē -ēs, f arista, neki dragulj: Plin.(tekst. var. enariste).
  • Ariste͡us -eī, m (Ἀριστεύς) Aristej, neki Tindarijan: Ci.
  • Aristō, v gr. obl. Aristōn, -ōnis, m (Ἀρίστων) Ariston,

    1. stoik z otoka Hiosa (Chios), Zenonov učenec okoli l.275, ustanovitelj skeptične filozofije: Varr. ap. Non., Ci., Sen. ph. Od tod adj. Aristōnēus 3 (Ἀριστώνειος) Aristonov: vitia Ci.

    2. Ariston z Julide (Ἰουλίς) na otoku Keosu, peripatetik v Atenah okoli l.225: Ci.

    3. neki Masilijec: Ci.

    4. neki slikar: Plin.

    5. neki torevt (caelātor): Plin., Gell.

    6. Titius Aristo Ticij Ariston, slavni pravoznanec prvega stoletja rim. cesarstva: Plin. iun., Gell., Ulp. (Dig.).
  • Aristobūlus (Aristobūlos) -ī, m (Ἀριστόβουλος) Aristobul,

    1. sin judovskega kralja Aleksandra Janaja: Fl.

    2. neki slikar: Plin.
  • Aristodēmus -ī, m (Ἀριστόδημος) Aristodem,

    1. tiran v kampanjskih Kumah, pri katerem je umrl pregnani kralj Tarkvinij Ošabni: L.

    2. Aristodem iz Metaponta, slavni tragiški igralec v Atenah v Demostenovem času: Ci.

    3. neki slikar in kipar: Plin.
  • Artemidōrus -ī, m (Ἀρτεμίδωρος) Artemidor, gr. moško ime: Ci.; poseb.

    1. Art. Ephesius Artemidor Efežan, gr. geograf: Plin.

    2. neki filozof: Plin. iun.

    3. slavni rokoborec iz Tral (Tralles): Mart.

    4. neki slikar: Mart.
  • Artemō(n) -onis, m (Ἀρτέμων) Artemon, gr. moško ime: Ci. Poseb.

    1. tehnik v Periklovi vojni s Samničani: Plin.

    2. neki slikar: Plin.

    3. neki kipar v 1. st. po Kr.: Plin.
  • Ascītae -ārum, m asciti, neki razkolniki: Aug.
  • Āsclēpiadēs -ae, m (Ἀσκληπιάδης) Asklepiad,

    1. gr. lirik, izumitelj po njem imenovane pesniške mere. Od tod adj. Āsclēpiadēus 3 ali Āsclēpiadicus 3 Asklepiadov, asklepiadski: metrum pozni slovničarji; subst. Āsclēpiadēī quidam Sid. neki Asklepiadovi metr. obrazci.

    2. slepi filozof iz Fliunta (Phlius), učenec Menedema, ustanovitelja eretrijske šole: Ci.

    3. slavni zdravnik iz Pruze v Bitiniji, v času Pompeja učitelj govorništva v Rimu: Ci., Cels., Plin.
  • Aspar -aris, m Aspar, neki Numidijec: S.
  • aspisatis, acc. -tim, f aspizatid, neki arab. dragulj: Plin.
  • astacus -ī, m (gr. ἀστακός) astak, neki morski rak, po nekaterih pa koščak, potočni rak: Plin., Isid.
  • asyntrophon -ī, n (gr. ἀσύντροφον) asintrof, neki grm: Ap. h.
  • Bacchĭus -iī, m Bakhij, neki gladiator: H.
  • baptēs -ae, m bapt, neki dragulj: Plin.
  • Bēlus -ī, m (Βῆλος)

    I.

    1. (v svetem pismu Baal) Bel ali Baal, azijski predzgodovinski kralj, ki je dal zgraditi Babilon in ustanovil asir. kraljestvo. Pozneje so ga enačili s Herkulom in Jupitrom: Ci. (ki ga v spisu De nat. deor. III, 16, 42 pomotoma postavlja v Indijo), Min., Amm., Serv., Orchamus septimus a prisci numeratur origine Beli O. V gr. mitologiji je Bel Pozejdonov sin, egipt. kralj, Danajev, Egiptov in Kefejev oče in praoče tirskih kraljev: V. Zato si ga V. predstavlja kot Didoninega očeta, ki je osvojil Ciper in ga predal Tevkru. Od tod patronim
    a) Bēlīdēs -ae, m (Βηλίδης) Belid, Belov potomec: surge, Belide (= Egiptov sin Lynceus) O., Belidae nomen Palamedis (= Kefejev pravnuk Palamedes) V., Belidae fratres (= Danaus in Aegyptus) Stat.
    b) Bēlis -idis, f (Βηλίς) Belida, nav. pl. Bēlidēs -um, f (Βηλίδες) Belide (= Danaides), Danajeve hčere, Belove vnukinje: O.
    c) Bēlias -adis, f = Bēlis: Sen. tr.

    2. Bel, neznan mag: Arn. —

    II. Bel, rečica v Feniciji: T. —

    III. Bel, neki dragulj: Plin.; drugačen pa je Beli oculus dragulj mačje oko: Plin.
  • Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

    1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

    2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.
Število zadetkov: 348