Franja

ampelos -ī, f (gr. ἡ ἄμπελος) vinska trta; od tod

1. ampelos agria „divja trta“, menda naša vinika: Plin.

2. ampelos Chironia „Hironova trta“, bljušč: Plin.

3. ampelos leucē (ἄμπελος λευκή bela trta) bljuščec: Plin.

āmulētum (āmolētum) -ī, n (menda iz āmōlīrī, torej = „odvračanje [namreč] zla“) čarobno odvračalo, ki so ga nav. nosili kot obesek okrog vratu za odvračanje bolezni in urokov, amulet: Plin., Char.

Anaītis -tidis, f (Ἀναῖτις) Anaitida, azijska boginja z razkošnim bogočastjem, ki so jo starodavniki istovetili zdaj z Venero Uranijo, zdaj z Diano: Plin. Od tod adj. Anaīticus 3 anaitski: lacus Plin. (nekateri pišejo Anaēticus); subst. Anaītica -ae, f (sc. regio) Anaitika, Anaitska pokrajina v Veliki Armeniji, menda = Acilisēnē (Ἀκιλισήνη): Plin. (nekateri pišejo Anaētica).

andabata -ae, m (menda kelt.) tavalec, rim. gladiator, ki je imel čelado brez odprtin za oči in je zato v smeh gledalcem večinoma udarjal le po zraku: Ci. ep.; od tod: clausis, ut dicitur, oculis andabatarum more pugnare Hier. (o praznih zamahih, udarcih v zrak). Andabatae naslov neke Varonove satire: Non.

androdamās -antis, acc. -anta, m (gr. ἀνδροδάμας = ki kroti može) androdamant,

1. neke vrste krvavec, hematit: Plin. (XXXVI, 20, 38).

2. neki dragulj, menda rombični, srebrnkasti grebenovec (markazit): Plin. (XXXVII, 10, 54).

angobatae -ārum, m (menda iz nekega gr. *ἀγγοβάται „možički, plešoči v steklenici“; prim. ἄγγος,ἀγγοϑήκη posoda) „angobati“, neka nam neznana vrsta avtomatov: Vitr.

anthus -ī, m (gr. ἄνϑος) ant, menda rumena pastirica: Plin.

antipathēs¹ -is, f (gr. ἀντιπαϑής) antipat, črn kamen proti čaranju in živčni slabosti, menda črna korala (Gorgonia antipathes, Linn.), po drugih črn, trd gumi: Plin.

Apīcius -iī, m Apicij, rim. priimek. Posebno M. Gavius (Gabius) Apicius Mark Gavij (Gabij) Apicij, najslavnejši rim. sladkosnednež in gastronom v času Avgusta in Tiberija: Sen. ph., Plin., T.; od tod Apīcius, naslov knjige o kuharstvu, ki je ohranjena, njen pisatelj (menda iz 3. st. po Kr.) pa je neznan. Od tod adj.

1. Apīcius 3 Apicijev, apicijski =
a) omenjenega M. Gabija Apicija: epulones Sid.
b) poimenovan po nekem Apiciju (v dobi Katona st. ali pred njo): uva Ca., Varr., Macr.; subst. Apīcium -iī, n (sc. vinum) apicijsko vino: Ca., Varr.

2. Apīciānus 3 Apicijev, apicijski: coctura Plin., condimenta Tert.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

asbestos -ī, f (gr. ἄσβεστος nezgorljiv) azbest, kamnina barve železa iz arkadskih gorovij; razlikuje se od našega azbesta (gorskega prediva), menda naš amijant: Plin., Aug., Isid.

asinusca -ae, f (asinus) azinuska, slabša vrsta grozdja (menda oslove barve): Plin., Macr.

asteria -ae, f (astēr) asterija, „zvezdnik“, dragulj, menda mačje oko: Plin.

babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.

baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.

Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.

batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.

cabāllion -iī, n bot. kabalij, menda pasji jezik: Ap. h.

Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,

1. Enejeva dojilja: V., O.

2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.

capreida -ae, f bot. kapreida, rastl., ki menda žene na vodo, po nekaterih kovačnik: Ca.