Franja

Zadetki iskanja

  • Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. Od tod subst.

    1. Arabia -ae, f
    a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
    b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

    2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

    3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

    1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

    2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

    3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.
  • asbestos -ī, f (gr. ἄσβεστος nezgorljiv) azbest, kamnina barve železa iz arkadskih gorovij; razlikuje se od našega azbesta (gorskega prediva), menda naš amijant: Plin., Aug., Isid.
  • asinusca -ae, f (asinus) azinuska, slabša vrsta grozdja (menda oslove barve): Plin., Macr.
  • asteria -ae, f (astēr) asterija, „zvezdnik“, dragulj, menda mačje oko: Plin.
  • babulus -ī, m (prim. gr. βαμβαίνω bebljam, jecljam, βαμβαλίζω, βαμβακύζω [š]klepečem z zobmi, lat. bambaliō, balbus) blebetač; od tod (kot vzdevek roparja) menda = bahač, širokoustnež: Ap.
  • baccar -aris, n (gr. βάκκαρις) bakar, rastl. z dišečo koreniko, iz katere so izdelovali neko olje, menda špajka: V., Plin., Cu., Sen. tr.; kot pomagalo zoper uroke: baccare frontem cingite, ne vati noceat mala lingua V. — Soobl. baccaris -is, f: Plin.
  • Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.
  • batrachion -iī, n (gr. βατράχιον) batrahij = „žabja zel“, zdravilna zel, menda lopatica, zlatica: Plin., Ap. h.
  • cabāllion -iī, n bot. kabalij, menda pasji jezik: Ap. h.
  • Cāiēta -ae, f (Καιήτη) Kajeta,

    1. Enejeva dojilja: V., O.

    2. po njej imenovano mesto s pristaniščem v južnem Laciju (zdaj Gaeta); tam je menda Kajeta pokopana: Ci. idr., portus Caietae V. Od tod adj. Cāiētānus 3 kajetski, pri Kajeti: villa Val. Max.
  • capreida -ae, f bot. kapreida, rastl., ki menda žene na vodo, po nekaterih kovačnik: Ca.
  • carpasum (Col. poet., Dig.) ali carpathum (Plin.) -ī, n (gr. κάρπασος) karpas, karpat, neka rastl. s strupenim izločkom. Od tod menda adj. carpathius 3 iz (od) karpata, kárpatski: filum Amm.
  • Catius2 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

    1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

    2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.
  • cēpula -ae, f (demin. cēpa) čebulica: Pall., cepulae Germanae Cael. (menda = bulbi vomitorii). — Popačena soobl. cibulla -ae, f: Plin. Val.
  • ceraunus -ī, m (gr. κεραυνός) blisk, toda le kot ime dragulja, menda mačje oko (gl. ceraunius): Prud., M. — Kot nom. propr. Ceraunus -ī, m Keraven,

    1. priimek sirskega kralja, brata Ptolemaja Filadelfa, najstar. sina Ptolemaja I.: N., Iust.

    2. kapadokijska reka: Plin.
  • cernuus2 -ī, m (cernuus1) menda = „na glavo, z odprtino navzdol postavljen čevelj“, od tod čevelj brez podplata, dokolenka, gamaša: Isid., P. F.
  • cervus -ī, m

    1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

    2. pren.
    a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
    b) opornik vinske trte: Tert.
  • chalcosmaragdos -ī, f (gr. χαλκοσμάραγδος) halkosmaragd, bakreni smaragd, menda naš malahit: Plin.
  • charadrios (charadrius) -iī, m (χαραδριός) haradrij, rumena ptica, menda deževnik: Vulg.
  • chlōre͡us -eī, acc. -ea, m (gr. χλωρεύς iz χλωρός zelenkast) hlorej, zelenkast ptič, menda zelena žolna ali strnad ali volga: Plin. — Kot nom. propr. Chlōre͡us Hlorej, govoreče ime mladega človeka = „Negodè“, „Zelenko“: V.