Franja

Zadetki iskanja

  • Barbāna -ae, m Barbana, reka v mak. Iliriji (zdaj Bojana): L.
  • Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.
  • Berenīcē (Beronīcē), v sinkop. obl. Bernīcē -ēs, f (Βερενίκη, Βερονίκη, mak. Φερενίκη, od tod žensko ime Veronica Veronika) Berenika, Beronika, Bernika,

    I. gr. žensko ime. Poseb.

    1. hči kirenskega kralja Mage (Magas), žena kralja Ptolemeja III. Evergeta, za čigar rešitev je bogovom žrtvovala svoje lepe kodre, ki so bili kot ozvezdje uvrščeni med zvezde na severni polobli: Hyg., Iust. (po Plin. je Berenices crinis neko drugo ozvezdje na južni polobli). Od tod adj. Berenīcēus (Beronīcēus) 3 bereniški, beroniški, Berenikin, Beronikin: vertex Cat.

    2. hči judovskega kralja Agripe I., žena Heroda Halkidskega, po čigar smrti je bila osumljena, da ima krvoskrunsko razmerje s svojim bratom Agripo II., pozneje pa je bila ljubica ces. Tita: Iuv., T., Suet.

    3. Grkinja s priimkom Callipatra: Val. Max., Plin.

    — II. gr. mestno ime.

    1. mesto v Kirenajki, prej Hesperis ali Hesperia (zdaj Benghazi): Plin., Amm. Od tod subst. Berenīcis -idis, acc. -ida, f pokrajina okoli Berenike, pesn. = Kirenajka: Lucan., Sil.

    2. mesto v Arabiji ob Elanskem zalivu (sinus Aelanites): Mel.

    3. mesto ob Rdečem morju z vzdevkom Epidires (ἐπὶ δειρῆς): Mel., Plin.

    4. mesto v Trogloditiki z vzdevkom Panchrysos): Plin.

    5. tržišče med Egiptom in Trogloditiko: Plin.
  • Beroea -ae, f (Βέροια) Beroja,

    1. mesto v mak. Ematiji: Ci., L., Plin. Od tod subst. Beroeaeus -ī, m (Βεροιαῖος) Berojec, iz Beroje: L.; adj. Beroeēnsis -e berojski, iz Beroje: Pyrrhus Vulg.; subst. Beroeēnsēs -ium, m Berojci, preb. Beroje: Plin.

    2. mesto v notranji Trakiji: Amm.
  • bōmonīcae -ārum, m (gr. βωμονῖκαι) zmagovalci ob žrtveniku, mak. mladeniči, ki so se dali bičati ob žrtveniku Artemide Ortije, da bi dokazali svojo stanovitnost: Serv.
  • Bōstar -aris, m (Βῶσταρ) Bostar, punsko moško ime: Ci.; poseb. Hasdrubalov podpoveljnik l.217, ki ga je pozneje Hanibal kot poročnika poslal k mak. kralju Filipu: L., Sil.
  • Bruanium -iī, n (Βρυάνιον) Bruanij, mak. mesto: L.
  • Būcephalās -ae, acc. -am in -ān, m: Cu., Plin., in Būcephalus -ī, m: Gell. (mak. Βουκεφάλας, gr. Βουκέφαλος) Bukefal = Biko-glav, ime konja Aleksandra Vel. Od tod Būcephala -ae, f: Plin. in Būcephalē -ēs, f: Iust. (Βουκεφάλη), tudi Būcephala -ōrum, n: Cu. (τὰ Βουκέφαλα) in Būcephalos -ī, f: Gell. Bukefala, Bukefale, mesto ob Hidaspu v Indiji, katero je Aleksander Vel. ustanovil in poimenoval na čast svojemu konju.
  • Calānus (Callānus) -ī, m (Κάλανος) Kalan, ind. gimnozofist, ki se je na Aleksandrovo željo pridružil mak. vojski; v Suzah se je sam zažgal: Ci., Val. Max.
  • Carānus -ī, m Karan

    1. mak. kralj: L., Vell., Iust., Aus.

    2. vojskovodja Aleksandra Vel.: Cu.
  • Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

    1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

    2. gr. astrolog: Ci.
  • causia (causea) -ae, f (gr. καυσία)

    1. mak. širokokrajni klobuk (za zaščito pred soncem): Pl., Val. Max., Pers., Mart.

    2. pren. voj. nekakšna branilna streha oblegovalcev: Veg.
  • ceratītis -tītidis, acc. -tītim, f (gr. κερατῖτις) keratitida, neke vrste divji mak: Plin.
  • chalcaspidēs -um m (gr. χαλκάσπιδες) z bakrenimi ščiti opremljeni, bakrenoščitniki (mak. čete): L.
  • Cleópatra -ae, f (Κλεοπάτρα) Kleopatra,

    1. Atalova nečakinja, druga žena mak. kralja Filipa II.: Cu.

    2. Mitridatova hči, Tigranova žena: Iust.

    3. hči mak. kralja Filipa II. in njegove prve žene Olimpijade, žena Aleksandra I., epirskega kralja, pozneje Perdikova žena: L., Iust.

    4. hči Ptolemeja Avleta, egipt. kraljica, razvpita Cezarjeva in Antonijeva ljubica: C., Vell., Plin. Od tod adj. Cleopatricus 3 kleopatrinski, na Kleopatrin način pripravljen: dapes Sid.

    Opomba: Pesniki merijo Cleopātra: Lucan., Iuv.
  • Cleuās -ae, m Kleva, vojskovodja mak. kralja Perzeja: L.
  • Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

    1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

    2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

    3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

    4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

    5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).
  • Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

    1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

    2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

    3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

    4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

    5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

    6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

    7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

    8. Dem., neki učitelj petja: H.

    9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

    10. neki stavbenik: Vitr.

    11. neki kipar: Plin., Q.

    12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

    13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

    I.

    1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
    a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
    b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

    2. Dēmētrium -iī, n
    a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
    b) samotraško pristanišče: L. —

    II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
    a) Demetrij, Demetriak: L.
  • dimachae -ārum, m (gr. δίμαχαι) dvoborci, mak. vojaki, ki so se bojevali kot pešaki in konjeniki: Cu.
  • Edessa -ae, f (Ἕδεσσα) Edesa,

    1. mesto v Makedoniji zahodno od Pele, nekdanji sedež mak. kraljev: L., Iust. Od tod adj. Edessaeus 3 (Ἐδεσσαῖος) edeški, iz Edese: L.

    2. mesto v severozahodni Mezopotamiji, glav. mesto Osroenske province: T., Plin., Amm. idr. Od tod adj. Edessēnus 3 edeški, iz Edese: Amm.
Število zadetkov: 70