-
setim, n indecl. sétim, vrsta orientalskega lesa: VULG.
-
surus -ī, m (prim. skr. sváruḥ dolg kos lesa, stvnem. swirōn (na)koliti, (na)količiti) veja, mladika, brst, poganjek, odrastek, kol: Fest. idr., surum unum unus ferre, tamen defendere possent Enn. ap. Fest., sic item quoniam simile est recto casu surus lupus lepus, rogant, quor non dicatur proportione[m] item suro lupo lepo Varr., vetera, ut cascus casci, surus suri Varr.
-
sȳcē -ēs, f (tuj. συκῆ smokva) síka
1. bot. sicer peplis (mali (drobni) mleček, Euphorbia peplis Linn.) imenovana rastl.: Plin.
2. bot. vrsta smole ali smolastega lesa: Plin.
3. gnojni izcedek oz. krmeželj v kotičku očesa: Plin.
-
thya ali thyia (dvozložno) -ae, f (gr. ϑύα, ϑυΐα) in thyon -ī, n (gr. ϑύον) bot. túja (tíja, tíon, tíj), blago dišeče afriško drevo, ki so ga Latinci imenovali citrus (gl. citrus; sicer imenovan Callitris quadrivalvis, pa tudi Thuja articulata); iz njegovega lesa so si premožnejši Rimljani dali izdelati najdragocenejše pohištvo: Plin. — Od tod adj. thyinus in thyius 3 (gr. ϑύινος, ϑΰιος) tújev, tújin (tíjin, tíonov, tíjev): lignum thyinum, ligna thyina Vulg., thalamus thyius Pr.
-
tōnsa -ae, f (po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) veslo: Enn. ap. Fest., Sil., Lucr., Lucan., Val. Fl., Sen. tr. idr., in lento luctantur marmore tonsae V.
-
tōnsilla (star. tōsilla) -ae, f (demin. tōnsa; po eni razlagi iz tondēre v pomenu „obtesan, zglajen kos lesa“, drog, po drugi iz indoev. kor. *ten-s- vleči (gl. tendō)) nabrežni (obrežni) kol, na katerega privezujejo ladje: tonsillas rapiunt, configunt litus, aduncas Enn., tacite tonsillas litore in lecto edite Acc. fr., tonsillas quoque, [quae] validis in funibus aptas Luc. fr., accessi Aeaeam, et tosillam pegi lecto in litore Pac. fr.
-
tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)
1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.
2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.