Franja

Cratīnus -ī, m (Κρατῖνος) Kratin,

1. Atenec, eden prvih pesnikov starejše atiške komedije, poseben ljubitelj vina, živel od l. 510 do 423: H., Pers.

2. grški slikar in gledališki igralec: Plin.

Damasippus -ī, m (Δαμάσιππος) Damazip,

1. propadli kupec in nerazsodni občudovalec stoiških naukov (ki pa najbrž ni zgodovinska oseba): H.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

3. priimek Licinijevega rodu, npr. L. Licinius Dam. Lucij Licinij Damazip, zloglasni Marijev privrženec, ki je dal kot pretor l. 82 usmrtiti mnogo Sulovih pristašev, pozneje pa je bil na Sulovo povelje sam usmrčen: Ci. ep., S., Vell., Val. Max.

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

Erōs -ōtis, m (Ἕρως) Eros (pravzaprav poosebljena ljubezen),

1. neki osvobojenec: Ci. ep.

2. neki gledališki igralec: Ci.

Fūfius 3 Fúfij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Kal (Calēs). Poseb.

1. Q. Fūfius Calēnus Kvint Fufij Kalen (= iz Kal), nasprotnik Tiberija Grakha: Ci.

2. L. Fuf. Lucij Fuf., je l. 98 M. Akvilija tožil izsiljevanja; toženca je zagovarjal sloveči govornik M. Antonij: Ci.

3. Q. Fūf. Calēnus, tr. pl. l. 61, je sodnike pripravil do tega, da so obtoženega Klodija oprostili; l. 59 je kot pretor držal s Cezarjem ter mu dobro služil v galski in državljanski vojni. Konz. l. 47, po Cezarjevi smrti Antonijev pristaš, umrl l. 41: Ci., C., Hirt.

4. C. Fuf. Geminus Gaj Fuf. Gemin, konz. l. 29 po Kr., Livijin ljubljenec, pozneje na Tiberijevo povelje usmrčen: T.

5. Fūfius, neki gledališki igralec: H.

gravis -e, adv. graviter (prim. gr. βαρύς, βάρος, βαρύνω)

I. abs.

1. težek, obremenjen, otovorjen, bremenat: onus H., onus armorum C., pondus aratri, silex, catenae O., navigia C., valvae CI., aestate grave esse aureum amiculum CI., aes gr. L. baker v šibikah, v palicah (kot polnotežen, en funt težek denar), argentum SEN. PH. samorodno, čisto, pera PH. graviora corpora LUCR.; (o osebi) težek = velik in močen: stat gravis Entellus V.; (o psu) težek = okoren, neroden, težkonog, neokreten: canis COL.; (o jedilih) težek = težko prebavljiv: cibus CI. cena PLIN. IUN. gravissima bubula CELS.; (o zemlji) (pesn.) težka = debela, mastna: tellus V. terra H.; pogosto o orožju: arma C., V., CU., SEN. PH., hasta O., tela CU., SEN. PH.; od tod enalaga: gr. agmen L. ali gr. miles T. težko oboroženo vojaštvo; pren.: lacertus O., insula O. težeč; ker so ceno prvotno odtehtavali na tehtnici, je gravis večkrat = velik (po številu), visok: graves pavonum greges VARR., gr. pretium S. FR., gr. fenus, gr. vectigalia SUET., od tod gr. supellex PLIN. IUN. dragoceno; adv. graviter = težko, hudo, močno, silno: graviter cadere O., gravius cadere ali accidere C., graviter ad terram pondere vasto concidit V. je lopnil na tla, hasta graviter pressa V., graviter se vulnerare CU., gravius erumpere T.

2. metaf.
a) tehten, važen, imeniten, pomenljiv, znamenit, veljaven, vpliven: epistula, testimonium, laudatio, auctoritas, tot res tam graves, illa gr. Sullae victoria, civitas CI., S. FR., L., gravem personam induxi CI. pomembno vlogo, gravi odio esse in aliquem CI. hudo sovražiti koga, graves inimicitias gessit M. Cato cum multis CI. hudo sovraštvo, quod apud omnes leve et infirmum est, id apud iudicem grave et sanctum esse ducetur CI., nec umquam fuit apud populum gravior oratio CI. in nikoli ni noben govor bolj vplival na narod, in omnibus causis gravioribus initio dicendi commoveri soleo vehementius CI., est hoc gravissimum argumentum CI., gravissimae cogitationes CI., de vobis illi gravissime iudicaverunt CI. o vas so imeli kaj visoke misli (= zelo visoko mnenje), vas so imeli zelo v čislih; o osebah: gr. auctor, orator, testis CI., vir S. FR., auctoritate graviores CI., tres gravissimi historici N.
b) occ. α) o glasu zamolkel, debel: vox CI., Q., sonus CI., O., Q., fragor O., syllaba Q. nenaglašen, graviter sonare CI., V. β) resen, resnoben, strog, preudaren, možat, dosleden, značajen: adulescens, consul, homo, iudex CI., Aesopus H. resni (igralec) Ezop, vir VELL., animus natu gravior TER. po letih preudarnejši, gravior (Cato) in laudando CI., gravissimus civis, homo, vir CI., gravissimi domini CI.; enalaga: gr. aetas, sententia CI., supercilium PLIN. IUN.; cum senibus graviter, cum iuventute comiter vivere CI., liber graviter scriptus CI.; kot adv. včasih = živo, silovito: orationem graviter habere CI., graviter contionari SUET. γ) častitljiv, dostojen, dostojanstven, vznesen, vzvišen, veličasten, slovesen: numen CI., tum graves sumus, tum subtiles CI., gr. poëta CI., Aeschylus Q., caerimonia gravissima C.; poseb. o senatu: senatus O., ordo gravissimus CI., hoc orbis terrarum gravissimum consilium CI.; enalaga: grave senatus consultum CI. dostojen, genus epistularum ... grave CI., gr. genus dicendi, gr. oratio Q., carmen PR. = epska pesem, canere graviore plectro O. bolj vzvišeno peti; graviter utrumque agere, graviter tractare illum locum CI.

II. pass.

1. obtežen, obremenjen, obložen, napolnjen, poln, redko abs.: arbor O. sadovito (= polno sadja), corpus H. zaprto, (= zapečenost, zaprtost), oculi V. motne, comitatus CU. neokretno spremstvo; večinoma z abl.: agmen grave praedā L., graves hostilibus spoliis naves L., miles gravis armis CU., gravis aere manus V. ali colus lanā gravis V. polna, pharetrā spolioque leonis gravis O., cornum cuspide grave O. s težko ostjo, dextera iaculo gravis O., habenae graves auro O. strčeče (= štrleče, trde) od zlata, graves fructu vites Q., quasi gravis catenis PLIN. IUN. kakor da so ji verige pretežke; pren.: barba gravis nimbis, graves aspergine pennae O.

2. occ. (o ženskah) noseča, nosna, samodruga, v drugem stanju; (o samicah) breja: sacerdos Marte gravis V., fit gravis zanosi, spočne; graves fetae V., equus ... gravis peditem adtulit alvo V. (o trojanskem konju), balaenae utero graves PLIN.; enalaga: uterus O., gravis maturo pondere venter O.

3. metaf. obtežen s čim, poln česa: vino gravis (gr. οἰνοβαρής) opit, pijan, (bibendo) graves O. s težko glavo, graves somno epulisque L. ali mero somnoque O. ali crapulā CU. omamljeni od (zaradi) ..., mero ac vigiliis gr. CU. vinjen in oslabel (vinski in nevečen); occ.
a) zaradi česa mlahav, onemogel, bolan: morbo gravis V. mlahav od bolezni, bolan in mlahav, gr. vulnere L., VELL. ali de vulnere VAL. FL. onemogel zaradi rane, gr. avido haustu CU.; tudi brez abl.: abit in somnum gravis LUCR.
b) od starosti idr. sključen, upognjen, potrt: gr. aetate L. ali senectā O. ali senectute T., iam aetate et viribus erat gravior L., gravis iam aetate et corpore VELL., gr. annis V., H. zelo prileten, star, mator; tudi samo gravis: gravis Entellaum dictis castigat Acestes V.
c) (le kot adv.) nerad, z ne(je)voljo: tulit graviter illud facinus turpissimum CI., id senatum gravissime laturum CI., aliquid graviter accipere CI., gravius aliquid tolerare T.; graviter audire TER. kaj hudega slišati (toda: gravius audire coepisse CELS. naglušen postati); z ACI: graviter tuli in eum me locum adduci CI., ferebat graviter illam sibi ab isto provinciam datam CI.; s quod: senatum graviter ferre, quod nihil facerem CI. EP.

III. act.

1. težeč, hud, nadležen, neprijeten, neznosen, nevaren, poguben: anni tempus CI., L., autumnus C., aestas V. zagatna sopara, poletna soparica, gestus H., pestilentiā gravis annus L., tempestas, sidus O. hudo, ictus O. ali alapa PH. hud(a), graviter ferire V. krepko, močno; pesn. acc. n. sg. grave (nam. adv.) silno, močno: grave vociferaris VAL. FL., grave risit, mugit STAT.; gravis v pomenu nezdrav: solet esse gravis cantantibus umbra V., graves aurae, Minturnae O., locus CELS., solum caelumque iuxta grave T.; o osebah: gravis ictu viator V. krepko je udrihnil po njej (kači), victor V. silni, grave Nereidum numen O. hudo se jezeče, accolae CU., gravis in rem publ. mater T. huda, pogubna; z dat.: alicui odiosus et gravis CI., libertati Graeciae gr. L., cogor ipse meis auribus esse gravis etiam eorum auribus, qui ... CU.; pren.: morbus, vulnus CI. huda, valetudo CI. slabo počutje, slabo zdravje, crimina gravissima CI. zelo obtežilne, hoc si tibi grave est N. neprijetno, gr. opus V. graves labores V. nadležna, gr. militia H., CU. nadležna, dolor, somnus, torpor O. ali sopor CU. težeč, -a -e, curae O. težeče, moreče, se non graviter habere CI. ne biti težko bolan (= lažje bolehati), gravius aegrotare CI. biti nevarneje bolan, graviter saucius L. hudo ranjen, graviter iacēre PLIN. IUN. hudo bolan ležati; z inf.: non mihi grave duxissem scribere ad te CI. EP., est in populum Rom. grave non posse uti sociis ... CI., grave esse videtur eum dicere in iudicio CI., est gravius spoliari fortunā quam non augeri dignitate CI.; z abl. sup.: hoc perquam grave est dictu CI., grave dictu est, sed dicendum tamen CI., haec gravia auditu L., conatu quam effectu gravius L.

2. metaf.
a) težek (za prenašati), hud, zèl, slab, žalosten, oster, trd, prek (= nujen, potreben): fatum CI., O., bellum CI., C., S., fortuna CI., C., vita CI., S., sententiae CI., victoriae nostrae graves adversarios paratos esse videbam CI., graves de te rumores secuti sunt CI., adfertur gravis huiusce mali nuntius Syracusas CI. tožna (= žalostna) vest, habemus senatus consultum in te, Catilina, vehemens et grave CI., gr. poena CI., C., S., graviora cruciamenta, graviora tormenta CI., gravissimo supplicio adfici CI., crudelitas gravior est superbiā CI., nihil gravius dicam CI. bolj rahlo (blago) povedano, vereor, ne gravioribus verbis utar CI., ut gravissimo verbo utar CI., gravissimis verbis reprehendere CI., ne quid gravius in fratrem statueret C. ne prehude (preostre) kazni, si quid ei a Caesare gravius accidisset C., gr. contumelia L., exemplum gr. H. ki živo uči, damnum, eventus O., exitus auspicio gravior O., nec mors mihi gravis O. zame ni težka, graviter angi aliqua re CI., gravius in aliquem consulere S., gravissime dolere C., irae graviter ultae V., de tribunis gravissime ... decernitur L.; kot subst. n. pl.: o passi graviora V. hujše nezgode, graviora minari O. ostrejše kazni, gravia perpessus EUTR.
b) ki močno vpliva: α) na voh = močan, zoprn, nagnusen, smrdeč, smrdljiv: odor PLIN., odor iucunde (suaviter) gravis PLIN., odor caeni gr. V. zoprn duh, zoprna tohlina (= zatohlost), gr. chelydri V., gr. elleborus, hircus H., mullus iam gravis est PETR. POET. že smrdi, gr. sentina IUV., graviter spirantes hydri, graviter spirantis copia thymbrae V. tudi grave (nam. graviter) olens V. zoprno dišeč; metaf.: grave virus munditiae pepulere H. zoprno nesnago (= okornost). β) na okus = grenek, gorjup: absinthius VARR. AP. NON.

Haemus (Haemos) -ī, m (Αἷμος) Hájmos,

1. gorovje v severni Trakiji (zdaj Stára Planiná ali Balkan): L., H., O., Val. Fl. idr.

2. neki gledališki igralec: Iuv.

harpastum -ī, n (gr. ἁρπαστόν : ἁρπάζω) manjša in trša žoga (natrpana s cunjami, perjem idr.), potem tudi igra z njo; igralec enega moštva je igralcem nasprotne ekipe žogo vrgel tako, da so jo ti čim težje ujeli (to je storil najbolje, kadar je z gibom roke in premikom telesa nakazal eno smer, potem pa žogo nepričakovano vrgel v drugo): Mart.

Herennius 3 Herénij(ev), ime rimskega rodu iz Samnija. Poseb. znani so:

1. C. Pontius Herennius Gaj Poncij Herenij, zmagovalec pri Kavdiju l. 321: Ci., L.

2. C. Herennius, l. 218 triumvir pri razdelitvi zemljišč: L.

3. Herennius Bassus Herenij Bas, l. 215 senator v Noli, Hanibalu tega mesta ni hotel izročiti: L.

4. M. Herennius Mark Herenij, konzul l. 93, govornik srednjega sloga: Ci.

5. T. Herennius Tit Herenij, ugleden trgovec v Sirakuzah, usmrčen na Verovo povelje: T.

6. C. Herennius, l. 80 tribunus plebis: S. fr.

7. C. Herennius, l. 50 tribunus plebis, ki je podpiral Klodij(c)e: Ci. ep.

8. Herennius Gallus Herenij Gal, gledališki igralec, ki ga je Kornelij Balb povitezil v Gadesu: Ci. ep.

9. Herennius Macer Herenij Maker je razžalil cesarja Kaligulo in si s tem nakopal njegovo sovraštvo: Sen. ph.

10. Herennius Gallus Herenij Gal je padel kot legat v boju proti Klavdiju Civilisu: T.

11. Herennius Senecio Herenij Senekión iz Betijske Hispanije, prijatelj Plinija mlajšega, je pošteno in zvesto popisal življenje Helvidija Priska; cesar Domicijan ga je zato dal usmrtiti: T., Plin. iun. — Od tod adj. Herenniānus 3 Herenijev: coheredes Ci. ep.

Latīnus² -ī, m Latín,

1. kralj v Lavrentu, ki je gostoljubno sprejel Eneja, mu dal svojo hčer za ženo in mu zapustil svoje kraljestvo: L., Iust., rex arva Latinus et urbes … longā … in pace regebat V., urbs Latini (= Laurentum) V.

2. gledališki igralec: Iuv., Suet.

Līvius 3 Lívij(ev), ime starega rim. plebejskega rodu, ki mu pripadata rodbini Salinatores in Drūsī. Poseb. znani so

1. M. Līvius Salīnātor Mark Livij Salinator, konz. z Lucijem Emilijem Pavlom in skupaj z njim zmagovalec nad Iliri l. 219, po vrnitvi iz vojne obsojen zaradi poneverbe, l. 207 je kot konz. z Gajem Klavdijem Neronom premagal Hazdrubala ob Metavru. Kot cenzor je l. 204 vpeljal osovraženi davek na sol (solarino), po katerem je menda dobil priimek Salinator. Verjetneje pa je, da je bil eden njegovih prednikov salinator = sol(in)ar in da je iz apel. sčasoma nastalo lastno ime: Ci., L., Val. Max.

2. M. Līvius Drūsus Mark Livij Druz, sodelavec in nasprotnik Gaja Grakha v času njegovega drugega tribunata l. 122, konz. l. 112: Ci.

3. njegov istoimeni sin, mož neomadeževanega značaja, izvrsten govornik, po Ci. propugnator ac prope patronus senatus. Priljubil se je tudi plebejcem, ko je hotel kot tr. pl. l. 91 s svojim zemljiškim zakonom (lex agraria) olajšati njihov težki položaj; s svojim zakonskim predlogom de civitate sociis danda si je nakopal sovraštvo plemstva, ki ga je dalo zahrbtno umoriti po Kvintu Variju. Po njegovem umoru se je vnela zavezniška vojna: Ci., Vell., Ap., Aur.

4. Līvia Drūsilla Livija Druzíla, roj. okrog l. 55, poročena s Tiberijem Klavdijem Neronom, s katerim sta imela sinova Tiberija (kasnejšega cesarja) in Druza; od l. 38 druga soproga cesarja Augusta, ki jo je sprejel v rod Julijev. Bila je huda spletkarka, ki je imela svojega drugega moža popolnoma pod svojim vplivom in si je na vso moč (pri tem se ni ustrašila nobenega, še tako nizkotnega sredstva) prizadevala, da bi Tiberiju, svojemu sinu iz prvega zakona, zagotovila prestolonasledstvo; to se ji je tudi posrečilo, vendar je v času Tiberijeve vladavine izgubila ves vpliv. Umrla je l. 29 po Kr.: O., Vell., T., Suet.

5. Līvia ali Līvilla Livija, Livíla, Druzova in Antonijina hči, Germanikova sestra, v drugo poročena s Tiberijevim mlajšim sinom Druzom, ki mu pa ni bila zvesta in ga je s Sejanovo pomočjo l. 23 po Kr. umorila. L. 31 po Kr. je bila usmrčena: T., Suet.

6. Līvia Orestilla Livija Orestíla, poročena z Gajem Pizonom, kasneje soproga cesarja Kaligule: Suet. — Temu rodu pa ne pripadata:

7. Līvius Andronīcus Livij Androník, Tarentinec, ujet l. 272, suženj M. Livija Salinatorja, ki ga je osvobodil. Od l. 240 je deloval kot gledališki igralec in dramski pesnik. Znan je po svojem prevodu Odiseje (prevedel jo je v saturnijskem metru), ki so ga vsesplošno uporabljali kot šolsko knjigo, velja pa tudi za začetnika rim. dramatike in sploh prvega rim. pesnika: Ci., L., Gell.

8. T. Līvius (Patavīnus) Tit Livij (Patavijec), roj. l. 59 v Pataviju (Padovi), umrl l. 17 po Kr., zgodovinopisec; popisal je rim. zgodovino od ustanovitve mesta do Druzove smrti (l. 9) v 142 knjigah, od katerih nam je ohranjenih le 35 (1.—10., 21.—45.): Sen. ph., Q., T., Plin. iun., Suet., Hier.; pl. Livii Vop. možje kakor (kakršen je bil) Livij; apel.: Iosephus Graecus Livius Hier. grški Livij, Livij v grškem jeziku. — Adj.
a) Līvius 3 Lívijev: lex Ci., familia T.
b) Līvīanus 3 Lívijev, Lívijin, lívijski: fabula, modi (sc. Livija Andronika) Ci., exercitus (sc. konzula M. Livija Salinatorja) L., charta Plin. Livijin, livijski = po Liviji imenovan papir.

Neoptolemus -ī, m (Νεοπτόλεμος) Neoptólem, gr. moško ime, poseb.

1. Ahilov sin, sicer imenovan tudi Pyrrhus (Rdečelasec): Ci., V., O.; kot naslov Enijeve tragedije: Ci.

2. vojskovodja Aleksandra Velikega: N.

3. tragiški igralec z otoka Skiros, prijatelj makedonskega kralja Filipa II.: Suet.

4. mološki kralj, Olimpiadin oče, ded Aleksandra Velikega (Olympias): Iust.

5. prijatelj Aleksandra Velikega, po njegovi smrti satrap v Armeniji: Iust.

Paris -idis, m (Πάρις) Páris

1. sin trojanskega kralja Priama, povzročitelj trojanske vojne, ker je ugrabil Heleno: Ci., V. idr.

2. L. Domitius Paris Lucij Domicij Paris, gledališki igralec, Domicijin osvobojenec: Iuv., T., Suet.

3. neki pantomimik: Suet.

Opomba: Dat. Paridī: Pr., Parī: Varr.; acc. Paridem: Varr. fr., V., T., Parim: Enn. fr., Pr., Mart., Hyg., Parin: O., Pr.; voc. Parĭ: O., Pr.; abl. Paride in (po Prisc.) tudi Paridī.

persōna -ae, f

1. igralčeva krinka, maska, ličilo, obrazína: Varr., Iuv., Mart., Val. Max. idr., comica Q., tragica Ph., cretea Lucr. (ker je bila nav. glinena), personae repertor H., ut ex personā mihi ardere oculi hominis histrionis viderentur Ci.; takšne maske iz živalskih glav, iz terakote ali marmorja so krasile poslopja in vodomete: Lucr., Mart., Plin., Ulp. (Dig.).

2. meton. oseba, značaj, vloga (v gledališki igri): Q., militis Ter., in persona lenonis imitari aliquem Ci., persona de mimo Ci. igralec v mimični igri, komedijant, komični (komiški) glumač.

3. metaf.
a) značaj, vloga (v življenju): Plin. iun., Amm., Lamp., accusatoris, petitoris Ci., aliquam personam ferre L. ali gerere, praebere, tenere Ci. igrati, personam capere, induere, sumere Ci., naspr. personam abicere, deponere Ci., abiecta quaestoris persona comitisque sumpta Ci., musice abest a principio personā N. se ne ujema s knežjim (cesarskim) dostojanstvom.
b) osebnost, oseba, individualnost, indivíduum, posameznik: pacifica Ci., regis Iust. kraljeva oseba, kralj kot tak, haec fuit altera persona, sed tamen secunda N. druga glavna oseba, quid aptum sit personis, temporibus, aetatibus Ci., personā soceri mei Ci. v osebi mojega tasta, ex personā poëtae Vell. v osebi pesnika = kot pesnik, certis personis et aetatibus Suet. ljudem določenega položaja in določene starosti.
c) kot gram. t.t. oseba: Varr., Q.

plāni-pēs -pedis, m (plānus in pēs)

1. širokonog: ut Cassius: „Quis istam faciem planipedis senis torquens?“ Q.

2. bos(i), bosonog(i), bosonožec, mimični igralec, ki je na odru nastopal brez običajne obutve (socci ali cothurni): populi frons durior huius, qui sedet et spectat triscurria patriciorum, planipedes audit Fabios Iuv., quid enim foret ista re ineptius, si, ut planipedi saltanti, ita Graccho contionanti numeros et modos et frequentamenta quaedam varia tibicen incineret? Gell., vide, mi Paule, quam ineptum lacessieris in verbis rudem … nec de mimo planipedem nec de comoediis histrionem Aus., unde reciniati mimi planipedes P. F., haec nobis sit litterata laetitia et docta cavillatio vicem planipedis et sabulonis Macr.

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

Rōscius 3 Róscij(ev), ime rim. rodu, od katerega so najbolj znani

1. Q. Roscius Gallus Kvint Roscij Gal, suženj iz Selonija pri Lanuviju, si je kupil svobodo in se potem preimenoval. Bil je najslavnejši gledališki igralec svojega časa v Rimu, Ciceronov prijatelj in učitelj deklamacij; umrl je okrog l. 62: Ci.; apel. Róscij = prvak v svoji stroki, največji strokovnjak na področju svoje stroke: Ci., Plin. — Od tod adj. Rōsciānus 3 Róscijev: imitatio Ci.

2. S. Roscius Amerīnus Sekst Roscij iz Amerije je v času Sulovih proskripcij izgubil po krivem obtoženega očeta; pred obtožbami, češ da je ubil svojega očeta, ga je l. 80 uspešno branil Cicero (govor je še ohranjen): Ci., Gell.

3. L. Roscius Otho Lucij Roscij Oto(n), Ciceronov prijatelj, je kot ljudski tribun l. 67 predlagal po njem imenovani zakon lex Roscia, ki je vitezom odkazoval prvih 14 klopi v gledališču: Ci., Iuv. — Od tod adj. Rōscius 3 Róscijev: lex Roscia Ci.

4. L. Roscius Fabatus Lucij Roscij Fabat, Cezarjev legat v Galiji: Ci. ep.

Rupilius 3 Rupílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani so

1. P. Rupilius Publij Rupilij, konzul l. 132 skupaj s Popilijem Lenatom: Ci.; po njem sta imenovana dva zakona: leges Rupiliae Ci.

2. P. Rupilius Rex Publij Rupilij Reks iz Prenesta, Horacijev sodobnik, ki ga je Oktavijan uvrstil na proskripcijsko listo: H.

3. A. Rupilius Avel Rupilij, zdravnik: Ci.

4. Rupilius Rupilij, gledališki igralec za časa Cicerona: Ci.

scaenārius 3 (scaena) gledališki, prizoriščen, scenski, teatral(ič)en, odrski: artifex AMM. gledališki umetnik = gledališki igralec, gledališčnik.

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.