pelagius1 3 (gr. πελάγιος) morski (naspr. terrenus): greges piscium Varr., conchae Plin., cursus Ph. po (na) morju, quo margaritam caram tibi, bacam Indicam? an ut matrona ornata phaleris pelagiis tollat pedes indomita in strato extraneo? Publilius Syrus ap. Petr.; subst.
1. pelagia -ae, f (sc. concha) pelágija, neka bisernica: Plin.
2. pelagium -iī, n škrlatna barva: Plin.
Zadetki iskanja
- plumbāgō -inis, f (plumbum)
1. svinčev sijajnik = svinčev sulfid, galenit: Plin.
2. rastl. svinčenka, starejše „svinčena (olova) žila“, svinčenica, bolhača, plumbágo (Plumbago europaea Linn.): Plin.
3. svinčena (svinčeva) barva nekih draguljev: Plin. - pullīgō -inis, f (pullus3) sivočrna, temna barva: colorum plura genera, quippe cum desint etiam nomina iis quas nativas appellant aliquot modis: Hispania nigri velleris praecipuas habet … Canusium fulvi, Tarentum et suae pulliginis Plin.
- pullus3 3 (iz *pul-no-s, *pu̯l̥n-o-s; prim. skr. palitáḥ, lat. pallēre, gr. πολιός siv) umazanobarven, temnobarven, sivočrn, črn(i)kast: Varr. idr., capilli O., ficus, myrtus H. zamolklo (temno) zelena, terra Ca., Plin. sivočrna (kot posebno rodovitna zemljina, prst), nigra terra, quam pullam vocant Col.; poseb. pulla vestis O., Varr. ap. Non. ali toga Ci. ali pullum pallium Fl. sivočrna = žalna obleka, žalna toga, žalna halja, pulla tunica Ci. sivočrna = delavska tunika, delavska plahutača (prostakov); ta oblačila so bila narejena iz sivočrne nebeljene volne; metaf.: pullus sermo Varr. preprost; pesn.: pulla stamina O., Mart. žalovite, nesrečne niti (Park); subst. pullum -ī, n temna (zamolkla) barva, temno blago, temna tkanina: obstrusa carbasa pullo O. črno obrobljena oblačila; pl.: pulla decent niveas (sc. puellas) O. temno (črnina) pristaja belopoltim dekletom.
- purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)
I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —
II. meton.
1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.
2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.
3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.
4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.
5. vino: purpura potabilis Cass. - purpurissum -ī, n (izpos. πορφυρίζον) neka temna škrlatna barva za rdečenje: Plin.; poseb. za ličenje in lepotičenje obraza: Hier., Tert., tum tu igitur cedo purpurissum Pl., inlino cretam cerussam purpurissum Naev. ap. Non., cedo purpurissum! Afr. ap. Non.; metaf.: quid in orationibus meis novicium, quid crispulum, quid fuscum, quid purpurisso litum aut [t]umi[dum aut] pollutum? Fr. — Soobl. purpurissus -ī, m: Hier.
- rubor -ōris, m (rubēre)
1. rdečica, rdečina, rdečilo, rdeča barva, rdečost, rusost, rdeče: Plin. idr., vellera Tyrios incocta rubores V. ali molles rubores Sen. tr. = škrlat; o obrazu: T., Plin. iun. idr., niveo lucet in ore rubor O., ille fusus et candore mixtus rubor (Venerin) Ci.; od tod medicamenta candoris et ruboris Ci. belo in rdeče lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo, šminka); pesn. o luni: si virgineum suffuderit ore ruborem V.; o koži: pectora traxerunt roseum percussa ruborem O., aliquem in ruborem dare Pl. koga do krvi (krvavo) namlatiti.
2. occ.
a) rdečina, rdečica, zariplost od jeze: oculis dabat ira ruborem O., multus ore toto rubor Sen. ph.
b) rdečica od sramu: Ap., Val. Max. idr., verecundo suffunditur ora rubore O., Masinissae rubor suffusus L., verba digna rubore O., ruborem afferre T. ali rubores alicui inicere Corn. povzročiti (doseči), da kdo zardi, Latmius Endymion non est tibi, Luna, rubori O. ni ti treba zardeti zaradi Endimiona, est mihi rubori, quod T. zardeti moram, da (ker) … , alicui non est rubori (z inf.) O. komu ni treba zardeti, da (če) … ; od tod
3. meton.
a) sramežljivost, sram: praestare ingenuitatem et ruborem suum Ci.
b) sramota, osramotitev: L., Cu., Val. Max. idr., rubor ac dedecus T., rubor et infamia T., nil tua, Cydippe, facta ruboris (po novejših izdajah pudoris) habent O., rubor est alicui z inf. O., Val. Max. sramotno (sramota) je za koga, magno cum rubore civitatis Val. Max. državi v veliko sramoto. - salor -ōris, m (sāl) morskozelena barva: at vero propior deo perlucentis vitri salor (po novejših izdajah salo) renidebat M.
- salum -ī, n (morda iz kor. *s(u̯)el- kriviti, upogibati, zvijati; prim. stvnem. widerswalm krnica, vodni vrtinec, nem. Wasserschwall poplava)
1. odprto (nemirno) morje, široko (širno) morje, globoko (morje), morska širjava, morski horizont, morsko obzorje, morski obzòr, počina: AUCT. B. AFR., AUCT. B. HISP., HIER. idr., in salum nave evectus L., paucas (sc. naves) ante portum Ephesi in salo habere L., procul ab insula in salo navem tenuit in ancoris N., salo nauseaque confecti C. od nemirnega morja, (sc. restituere tempestate deiectum) non in salum, sed in ipsam urbem, quam petebat CI.; pesn. in poklas. morje nasploh: SEN. RH., AP., GELL. idr., rapidum CAT., iniustum PR., immensum O., altum H., SEN. TR., fit sonitus spumante salo V.; metaf.: aerumnoso navigare salo CI. POET. po morju nadlog = po kopici težav, cum in isto cogitationis salo fluctuarem AP., mens eorum salo perturbationum fluctuat AUG.
2. tok, tek, struja reke: saevit enim maiore salo (sc. amnis) STAT.
3. morska barva: M.
Opomba: Kot subst. m.: undantem salum ENN. AP. NON. - sanguis -inis, m
1. (kot pogoj fizičnega obstoja, življenja in živosti v telesu tekoča) kri (cruor je gosta kri zunaj telesa): PL., TER., CA. AP. GELL., VARR. idr., ubi sanguis se in artus extremos suffuderit, levi ictu cruorem eliciunt T., sanguis per venas in omne corpus diffunditur CI., ater sanguis L., V., LUCR. gosta potemnela kri, humanus L. idr., tauri CI. ali taurinus CAT., PLIN., sanguinis missio CELS. puščanje krvi, gladius sanguine oblitus S., sanguine subito ictus EUTR. zadet od kapi, kapiran, sanguinem detrahere COL. ali extrahere PLIN. ali emittere venis PLIN. ali demittere GELL. ali mittere alicui CELS., PETR. kri (s)pustiti ((s)puščati) komu; šalj.: sanguinem mittere provinciae CI.; sanguinem fundere izli(va)ti: CI. (prim. plus sanguinis ex multa carne fundebatur L., fuso per venas sanguine T.) ali da(ja)ti od sebe kri: CELS., pa tudi kri preli(va)ti: CU. = sanguinem effundere, profundere CI. ali haurire L., sanguinem alicuius haurire CI., hauriendus aut dandus est sanguis L. morate ali preliti sovražnikovo kri ali darovati svojo, sanguinem sitire IUST., LACT. biti željan (že(l)jen) krvi, sanguinem alicuius sitire CI. biti žejen krvi; v pl.: sanguines VULG., CASS.
2. metaf.
a) življenjska čvrstost, moč, volja, živost, živahnost, vitalnost, energičnost, energija, svežina, svežost, jedrovitost, krepkost, jedro, moč, jakost: amisimus sucum et sanguinem CI. EP., rei publicae sanguine saginari CI. izmózgati (izmozgávati), ad rem publicam suimet sanguinis mercede circumveniendum S., melior sanguis vires dabat V., quibus integer aevi sanguis V., saxum ingens toto sanguine nixus sustinet STAT.; o govoru in govorniku: Q., GELL. idr., verum sanguinem deperdebat CI., orationis subtilitas etsi non plurimi sanguinis est CI.
b) kri = imetje, premoženje, denar: de sanguine aerarii detrahere CI., sanguinem miserit, quidquid potuerit, detraxerit CI.
3. meton.
a) prelivanje krvi, krvo(pre)litje, ubijanje, uboj, umor, moritev, morija, morjenje, pobijanje: sanguis cotidianus CI., usque ad sanguinem incitari solet odium CI., odio civilis sanguinis CI., fraterni sanguinis insons O., sanguinem facere O. klanje, plus ibi sanguinis ac caedis factum L.
b) kri = krvno sorodstvo, rod, rodovina, rodbina, družina, pleme po krvi: PL., Q., STAT., SEN. TR., magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis CI., ne sanguis societur (sc. z medsebojnimi možitvami in ženitvami) L., sanguinem contaminare L., iunctus sanguine O. ali sanguine coniuncti CI. sorodnik(i) po krvi, Nympharum sanguinis una V. ena iz rodu nimf, alto a sanguine Teucri V., progeniem Troiano a sanguine duci audierat V., sanguinis ordo O. rodovnik, rodosledje, contingere aliquem sanguine L., SEN. PH. ali attingere aliquem sanguine PLIN. IUN. biti s kom v sorod(stv)u (po krvi), sanguis propinquus T. bližnje sorodstvo (po krvi).
c) sinekdoha (konkr.) potomec (potomci), otrok (sin ali hči) (otroci), vnuk(i): Alexandri sanguis ac stirps CU., proice tela, sanguis meus V., est sanguis tuus TIB., proque meo veni supplex tibi ... sanguine proque tuo O. za otroka, in suum sanguinem saevire L., rex, deorum sanguis, non ego pauperum parentum sanguis STAT., ne secus quam suum sanguinem foveret T.
4. pesn. metaf.
a) sok: Baccheus STAT. (o vinu), vinum poturus memento te bibere sanguinem terrae PLIN.
b) škrlat, škrlatna barva, bagrec: VAL. FL.
Opomba: Prvotna, a star. obl. sanguen -inis, m: ENN. AP. CI., ENN. AP. NON., ENN. AP. LACT., CA. AP. GELL., ACC. FR., VARR. AP. NON., LUCR., PETR., ARN.; gen. sg. sanguis: CAEL., PAUL. NOL.; nom. sg. merijo pesniki včasih sanguīs, npr. O. (Metamorphoses 12, 127). - socos -ī, m (indijska beseda) sók(os) = hiacintna (hiacintasta) barva pri Indi(jci)h: alterum earum genus descendit ad hyacinthos; hunc colorem Indi socon vocant, talemque gemmam socondion Plin.
- Tyrus (L., Cu., Stat., Iust.) in Tyros (V., Mel., Plin.) -ī, f (Τύρος, fen., hebr., ugaritsko ṣr, asir. ṣurri) Tír, primorsko trgovsko mesto in pristanišče, glavno mesto Fenicije (zdaj ṣūr), materinsko mesto Kartagine. Tirci so sloveli po pridobivanju škrlata in barvanju oblačil s škrlatom: Ci., O., Pr., Tib.; meton. škrlat, bager, škrlatna (bagrena) barva: Mart. — Od tod adj. Tyrius 3 (Τύριος)
1. tírski, iz Tira doma (izhajajoč, izvirajoč): puella ali paelex O. = Evropa, hči tirskega kralja Agenorja, taurus Mart. bik, ki je odpeljal Evropo; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tírci, preb. Tira: L., Ci., Mel., Lucan.
2. meton.
a) kartažánski, kartáginski: urbs V. = Carthago, tori O. = svatovanje (ljubimkanje) med Didono in Enejem, ductor Sil. = Hannibal; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Kartažáni, Kartáginci: V.
b) tébski, tebánski: exsul Stat. = Polynices, ductor Stat. = Eteocles, plectrum Stat. = Amphionis; pl. subst. Tyriī -ōrum, m Tébci, Tebánci: Stat.
3. škrlaten, bagren: amictus chlamys, lores, colores O., vestes H., torus Tib.; subst. Tyrium -iī, n škrlatna (bagrena) obleka, škrlatno (bagreno) oblačilo: Tert. - ūstīcium -iī, n (ūrere) žgana barva, z žganjem dobljena barva: Isid.
- venetus2 3 (menda iz Venetī; domneva, da naj bi bila beseda sor. s skr. vánam voda (prim. unda), je opuščena)
1. barve morja, sinji, sinjkast, moder, modrikast: Mart. idr., cucullus Iuv., vestis Veg., conditura Lamp.; subst. venetum -ī, n (sc. pigmentum) sinja barva, modrikasta barva: Isid.
2. occ. veneta factio sinjeoblečena stranka dirkačev v cirkusu, sinjci (dirkaške stranke so bile štiri: albata, russata, veneta, prasina): Suet.; od tod subst. venetus -ī, m (sc. auriga) sinjec = dirkač sinjeoblečene dirkaške stranke: Mart. - vermiculus -ī, m (demin. vermis)
1. majhen črv, črvìč, črvíček: Lucr., Plin., Lamp.
2. škrlatni črvič, škrlatna uš, starejše krmes, meton. = škrlatna barva, škrlat, starejše bagrec: Vulg. - viola -ae, f (domnevno iz nekega sredozemskega neindoevropskega jezika; prim. tudi gr. ἴον = Ƒίον)
1. vijolica: et nigrae violae sunt V. temne, temnobarvne, violae et flores Lamp.; kolekt. preg.: in viola aut in rosa Ci. na vijolicah ali rožah počivajoč.
2. meton. vijoličasta (vijolična) barva: tinctus viola pallor amantium H. vijoličasta bledica, lana Tarentino violas imitata veneno H., ex eo candidum colorem sentiente violā lonchoton appelant Plin.
3. bot. razne vrste rastl. šebój, levkója: Col., Cl., nigra Plin. temnordeči, alba, lutea, purpurea Plin., luteae violae V., pallentes violas carpens V. - viridis -e (virēre)
1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.
2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.
Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr. - viriditās -ātis, f (viridis)
1. zelena barva, zelenost, zelênje, zelenína, zelén (f): pratorum Ci., maris Plin., agrorum Ambr.
2. metaf. mladostnost, mladostna svežina, čilost, čvrstost, živahnost, živost, starejše kresnost: senectus aufert eam viriditatem Ci., ut (sc. illud opinatum malum) vigeat et habeat quondam viriditatem Ci. - viror -ōris, m (virēre) zelena barva, zelenost, zelenína, zelén (f), (sveže) življenje, (sveža, življenjska) moč: pratorum virores Ap., quod arcus sit concolor de virore Non., hordei Pall., novus Vop.
- caeruleus (pesn. caerulus) 3 (iz *caeluleus, *caelulus: caelum sinji kakor nebo) moder (označuje vse barvne odtenke od barve sinjega neba do barve črne noči)
1. o nebu sinji, moder, modrikast, svetlo moder, modro siv: caeli caerula templa Enn. ap. Ci. ali caerula caeli templa Enn. ap. Varr.; od tod subst. caerula -ōrum, n modrina: caerula caeli O. ali samo caerula Lucr. modrina neba, caerula mundi Lucr., caerula coma Tmoli O. (ker so gore v daljavi videti sinje), caeruleae bigae V.
2. o morju, vodi in sploh o vsem, kar je v zvezi z njima moder, sinji, modro zelen, temno moder: mare Ci. fr., Sen. tr., aequora caerula Cat., pontus caeruleus V., Cat., caeruleus amnis Tib., Thybris V., glacies V., aqua, lympha, gurges, guttae O., aquae Sen. ph., vada V., campi, viae Pl.; pesn.: cymba, navis V., puppis O., ratis Pr.; od tod tudi o vodnih božanstvih: deus (= Neptunus) O., di caerulei O., mater caerula H. ali caerula mater O. (sc. Achillis = Thetis), caeruleus (Iovis) frater (= Neptunus) O., grex Nereidum Sen. tr.; Caeruleus fons Modri (Sinji) vrelec, vodovod v Rimu: Plin., Suet.; subst. caerula -ōrum, n morska modrina, sinje morje: caerula verrunt V., fluctu spumabant caerula V.
3. višnjev, slivast, temno moder, zamolklo moder, pomodrel: caerulei oculi Ci., T., c. lumina Germani Iuv., caerulea pubes (Germaniae) H. ali caerulei Britanni Mart. modrooka -i, caeruleus color C., V., Vitr., Cels., Plin. iun., draco, serpens O., fascia Cu., flosculi Ap. Od tod subst. caeruleum -ī, n jeklena modrina kot barva in modro barvilo: Vitr., Plin.
4. modro zelen, zelenkast: prata Enn., olearum caerula plaga Lucr., caerula Palladis arbor (= oljka) O., quercus O., cacumis Pr.; subst. caerula -ōrum, n modro zelena ravan: campi Enn. ap. Macr.
5. črno moder, temen, črn: stant manibus arae caeruleis maestae vittis V., caeruleosque immplexae crinibus anguīs Eumenides V., caerulei equi (Plutonis) O., puppis (Charontis) V., caerulea nubes Ci. (Arat.) ali caerula nubes V., nox caerula, caerulea (noctis) umbra Stat., caerulei Boreae horror Val. Fl., caerulei panis frusta Iuv.