Franja

burrus 3 (iz gr. πυῤῥός) ognjene barve, živo rdeč, škrlatno rdeč: P. F. — Soobl. byrrus 3: Cypr., Prob., Serv.

Burrus (Burrhus) -ī, m = Pyrrhus (Πύῤῥος) Bur: Enn., Q., Serv. Tudi rim. priimek: Q., Afranius Burrus Afranij Bur (gl. Āfrānius).

Bursaōnēnsēs -ium, m Burzaonci, mestna občina v tarakonski Hispaniji: Plin. — Soobl. Bursavōnēnsēs -ium, m Burzavonci: Auct. b. Hisp. in Bursaōnēs -um, m Burzaonci: L. fr.

būselīnum -ī, n (gr. *βουσέλινον) bot. volovska ali divja zelena: Plin.

būsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Ap. (tudi bussequa), Sid.

Būsīris -idis, acc. -ridem in -rin ali -rim, abl. -ride in -rī, m (Βούσιρις) Buzirid, starodavni egipt. kralj, sin morskega boga, ki je žrtvoval vsakega tujega prišleka, dokler ga ni Herkul zaklal na njegovih lastnih žrtvenikih: Ci., V., O. idr.

bussequa, gl. būsequa.

būstar -āris, n (ūrere; tvorba kakor būstum) mrtvaško sežigališče: Char.

būsticētum -ī, n pozn. obl. = būstum (gl. to geslo) mrtvaško sežigališče, grobišče: Arn.

būstirapus -ī, m (būstum in rapere) sežigališčni tat (ki si kaj prisvoji od pogrebščine [cena feralis]), psovka: Pl.

būstuālis -e (būstum) sežigališčen, sežigališki, grobiščen, grobiški, pokopališki: Prud., Sid.

būstuārius 3 (būstum) sežigališki: gladiator Tert., Serv. ki se na čast mrtvecu bori na sežigališču; pren. o Klodiju: ille bustuarius gladiator Ci., moecha Mart. ki se ponuja na grobiščih, altare Tert. kjer se žrtvujejo in sežigajo ljudje, latro Amm. tat grobov; subst. būstuārius -iī, m tat grobov, pren. malopridnež: Amm.

būstum -ī, n (ūrere; kakor bustar po napačni razstavi glag. ambūrere, combūrere v am-būrere, com-būrere nastala oblika)

1. prostor, kjer so mrliče sežigali in pokopavali, mrtvaško sežigališče: Stat., horrifico cinefactus busto Lucr.; semiusta busta V. napol zgorele grmade; met. sežgano truplo, sežgan mrlič: egena sepulcri busta iacēre reor Stat.; pren.
a) (o razdejanem mestu) prazno pogorišče: Plin.
b) žgališče na žrtveniku: tura in bustum arae iacere Hier.

2. sinekdoha gomila, grob, grobišče, nagrobnik, nagrobni spomenik: Pl., Sen. tr., Suet., excelso coacervatum aggere bustum Cat., ingens... terreno ex aggere bustum V., exiguum bustum Pr., hostilia busta piare O., bustum violare Ci., Lucan., alicuius busto insultare H., incīdere aliquid in busto Ci., Busta (busta) Gallica L. ali Ad Busta Gallica Varr. Galska grobišča, Ob galskih grobiščih, kraj v Rimu, kjer je dal Kamil pobite Galce sežgati in pokopati; pesn. o želodcu živali, ki žre žive ljudi, živi grob: viva videns vivo sepeliri viscera busto Lucr. živo telo v živem grobu; pren. grob = pogubišče, kraj, kjer se kaj pogubi, ali poguba, t.j. oseba, ki kaj pogubi, pogubitelj: cui templum illud (Castoris) fuit... bustum legum omnium ac religionum Ci., quotiens... civilia (= civium) busta Philippos... canerem Pr., tu (Piso), bustum rei publicae Ci., bustum miserabile nati O. (o Tereju, ki je zaužil lastnega sina).

Būtadēs, gl. Būtēs.

būteō -ōnis, m (onomatop. iz bu; prim. būbō)

1. navadna kanja: Plin., Arn.

2. bobnarica, bukač: Iuvenc. fr.

Būtēs -ae, m (Βούτης) But(es), gr. moško ime: O., V., Hyg. Od tod patronim Būtadēs -ae, m (*Βουτάδης) Butad, Butov potomec: Prisc.

Būthrōtum -ī, n (Βουϑρωτόν) Butrot, primorsko mesto v Epiru nasproti Krfa (zdaj Butrintit v Albaniji): Ci. ep., C., V. idr. — Soobl. Būthrōtos -ī, f (Βουϑρωτός) Butrot: O. — Od tod adj. Būthrōtius 3 (Βουϑρώτιος) butrotski, butroški: ager, causa Ci. ep.; subst. Būthrōtiī -ōrum, m Butrotčani, preb. Butrota: Ci. ep.

būthysia -ae, f (gr. βουϑισία) veliko in svečano žrtvovanje govedi: Suet.

Būtoridēs -ae, m (Βουτορίδης) Butorid, gr. pisatelj: Plin.

Būtos -ī, f (Βοῦτος) But, glav. mesto okraja Ptenethu v spodnjem Egiptu ob sebenitskem Nilovem ustju s slavnim Latoninin svetiščem in preročiščem: Plin. Od tod adj. Būticus 3 (Βουτικός) butski: linum Plin.