Franja

būprēstis -tidis, acc. -tim, f (gr. βούπρηστις govedobodec) buprestida,

1. strupen hrošč; njegov pik povzroči napihnjenost pri kravah: Plin., P. Veg., Dig.

2. bot. okroglolistna ali navadna prerast: Plin.

būra -ae, f: Varr. in būris -is, acc. -im, f: Varr. ap. Serv., V., Arn. (najbrž osko-umbr. izpos. iz indoev. kor. gu, geu, prim. lat. imbūrus skrivljen, gr. γῡρόω krivim, γῡρός izbočen) krivina na zadnjem delu starorim. pluga, plužna nožica: ulmus flexa in burim V.

Būra -ae, f (Βοῦρα) Bura, obmorsko ahajsko mesto, ki se je l. 373 zaradi potresa pogreznilo v morje: Plin. — Soobl. Būris -is, acc. -in, f Buris: O., Sen. ph.

Burbulēius -ī, m Burbulej, rim. nom. propr., npr. L. Burbuleius S. ap. Prisc., Val. Max., Plin.

Burdigala -ae, f Burdigala, prastaro mesto Biturigov Viviskov v Akvitaniji, rojstni kraj pesnika Avzonija (zdaj Bordeaux): Mart., Eutr., Aus., Amm. Od tod adj. Burdigalēnsis -e burdigalski, iz Burdigale: discipulus Sid.

burdō -ōnis, m (najbrž osko-umbr.) mezeg, križanec med žrebcem in oslico (mulus je križanec med oslom in kobilo): Ulp. (Dig.), Vulg. — Kot priimek Burdō -ōnis, m Burdon, npr. Iulius Burdo T. — Soobl. burdus -ī, m: Acr.

burdobasta (burdubasta) -ae, m (burdus in bast-) izkolčen mezeg, osel (ali oslar): Petr.

burdōnārius -iī, m (burdō) gonjač tovorne živine, gonjač mezgov.

burdunculus -ī, m (demin. burdō) bot., burdunkul, najbrž boraga, buraza: Marc.

burgāriī -ōrum, m (burgus) gradiščarji, graničarji: Cod. Th.

Burgundiōnēs -um, m: Plin. ali Burgundiī -ōrum, m: Amm. Burgundci, gotsko ljudstvo; vzhodni Burgundci so prebivali med Odro in Vislo, zahodni pa ob gornjem Menu; sg. kolekt. Burgundiō -ōnis, m Burgundec: Sid.; adj. Burgundiōnēs equī burgundski konji, burgundci: P. Veg.

burgus -ī, m, f (kot masc. iz gr. πόργος stražni stolp, trdnjava, kot fem. iz germ., prim. nem. Burg) grad, gradišče, stražišče, trdnjavica: Veg., Sid., Cod. Th., Cod. I., Isid.

Būrī -ōrum, m (Βουροί) Buri, svebsko ljudstvo ob Vagu: T.

būris, Būris, gl. būra, Būra.

būrius -iī, m, gl. būcrius.

burrae -ārum, f (sor. z baburrus) burke: Aus.

būrrhīnon -ī, n (gr. βοῦς in ῥίν) bot. volovski nos: Ap. H.

burrichus (burricus, būricus) -ī, m (burrus) konjiček za vožnjo: Veg., Paul. Nol., Hier.

Burriēnus -ī, m Burijen, rim. nom. propr.: Ci.

burriō -īre, gl. borriō.