Franja

būlīmō -āre -āvī (gr. βουλιμάω) hudo lačen postati: Th. Prisc.

būlīmus -ī, m (gr. βούλιμος) huda (volčja) lakota, hud glad, od tod želodčna slabost, oslabelost, onemoglost: Gell., P. Veg.

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bullātiō -ōnis, f (bullāre) mehurjenje, vrvranje: magnes... sparsa bullatione Plin. pretrgan od mehurnin (po drugih sparsa bulbatione = v posameznih gomoljih).

bullātus 3 (bulla)

1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.

bulliō -īre -īvī (-iī) -ītum (bulla)

1. mehuriti se, mehurčke delati, vzkipe(va)ti, vrvrati, brbotati: cocta donec bullire desierit Cels., alto demersus summa rursus non bullit in unda Pers. se ne prikaže več na površju vode; kot v. trans. bullītus 3 prevret, napol kuhan: P. Veg.

2. pren. vzkipe(va)ti, prekipe(va)ti: indignatione Ap.; trans. razgrevati, ožarjati: libidinum incendia bulliebant Hier.

Bullis (Byllis) -idis, f (Βουλλίς, Βύλλις) Bulida, Bilida, mesto v južni Iliriji: Ci., C. Od tod adj.

1. Bullidēnsis -e bulidski: coloniae Plin.; subst. Bullidēnsēs -ium, m: Ci. ep., C. ali Bulliēnsēs -ium, m: Ci. ali Bulliōnēs -um, m: Plin. Bulidanci, preb. Bulide.

2. Bullīnus 3 bulidski: ager L.; subst. Bullīnī -ōrum, m = Bulli(d)ēnsēs: L.

bullītus -ūs, m (bullīre) vrvranje, brbotanje, kipenje: aquae Vitr.

bullō -āre (bulla) mehuriti se, (za)vrvrati, (za)brbotati: Ca., Cels., Plin.

bullula -ae, f (demin. bulla)

1. vodni mehurček, brbonček, brbončica: Cels.

2. ovratna pušičica, tokec: Hier.

būmammus 3 (hibrid iz βου- goveji = velik in mamma) velikoprsen, velikojagoden = z velikimi (debelimi) jagodami: uva Varr., Macr.

būmastus -ī, f (gr. βούμαστος velikoprsen, sc. ἄμπελος, prim. būmammus) trtna vrsta z velikimi grozdnimi jagodami: V., Col., Plin., Serv.

Bumbomachidēs, gl. Bombomachidēs.

būmelia -ae, f (gr. βουμελία) veliki jesen: Plin.

būnias -adis, f (gr. βουνιάς) buniada, neke vrste kavla: Col. poet., Plin. — Soobl. būnion -iī, n (gr. βούνιον) bunij: Plin.

būnītum vīnum = βουνίτης οἶνος, bunijevec, vino iz kobulnice bunija (βούνιον): Cael.

bupaeda -ae, m (iz gr. βούπαις) velik mladič: M.

Būpalus -ī, m (Βούπαλος) Bupal, gr. kipar z otoka Hiosa, nasprotnik jambskega pesnika Hiponakta, čigar grdi obraz je v spačeni podobi izpostavil posmehu; zato pa si ga je Hiponakt tako privoščil v svojih jambih, da se je Bupal baje obesil: H., Plin.

būphthalmos -ī, f (gr.βούφϑαλμος volovsko oko) bot.

1. volovsko oko: Plin.

2. netresk: Plin.

būpleuron -ī, n (gr. βούπλευρον volovsko rebro) kobulnica baldsko zajčje uho, baldska prerast: Plin.