Franja

Brontēs -ae, m (Βρόντης) Bront, eden od Kiklopov: V., O.

Broteās -ae, m (Βροτέας) Broteja, gr. moško ime. Poseb.

1. Vulkanov in Minervin sin: O.

2. Perzejev tovariš: O.

3. neki Lapit: O.

Bruanium -iī, n (Βρυάνιον) Bruanij, mak. mesto: L.

Bruchīon -īī, n (Βρουχεῖον) Bruhij, poznejše ime kraljevske stolice v Aleksandriji, ki je bila sestavljena iz več prečudovitih stavb: Amm., Hier.

brūchus -ī, m (gr. βροῦχος) neke vrste brezkrilna kobilica: Vulg., Hier., Prud.

Bructerī -ōrum, m Brukterci, staro ger. ljudstvo med Lipo in spodnjo Emso: Vell., T., Plin. iun. (z gen. Bructerûm); sg. (kolekt.) Bructerus -ī, m Brukterec: Cl., Sid.; adj. Bructerus 3 brukterski: ea virgo (Veleda) nationis Bructerae T.

Brugēs -um, m, st.lat. = Phrygēs, Bružani: Enn. ap. Ci., Q.

Brugiō -ōnis, m, st.lat. = Phrygiō.

brūma -ae, f (kontr. iz *brevima [sc. dies], subst. superl. adj. brevis) čas, ko sonce navidezno stoji v znamenju Kozoroga,

1. najkrajši dan (v letu), zimski kres, zimski sončni obrat, začetek zime: Lucr., Col. idr., bruma a brevissimis diebus Varr., bruma novi prima est veterisque novissima solis O., ante brumam Ter., Ci., Plin., post brumam Ci. ep., brumā Ci. ob zimskem kresu, sub bruma C., erat forte brumae tempus L.

2. pesn. sinekdoha
a) zimski čas, zimski mraz, zima: O., Tib., Pr., Val. Fl., Stat., bruma horrida cano gelu V., mox bruma recurrit iners H., per brumam H.
b) leto: ante brumas triginta Mart.

brūmālis -e (brūma)

1. kar spada k zimskemu kresu, kresen: Varr., Lucr., dies Ci. najkrajši dan (v letu), diebus brumalibus Hirt. ob najkrajših dneh, sredi zime, meridies Col., mensis Plin. mesec, v katerem je najkrajši dan, menses duo hiemis Plin. meseca, najbližja najkrajšemu dnevu, oriens Col., Plin., ortus, occasus Plin., circulus Plin. zimski povratnik, signum Ci. znamenje Kozoroga, sidus Amm. ozvezdje Kozoroga.

2. zimski: tempus Ci. (Arat.), frigus V., Mart., frigora L., rigor Mel., venti Lucan., lux, nix, grando O., horae O. zimske urice, sidus O. zimski dan, solstitium Col.

brūmāria -ae, f (sc. herba = brūma) bot. = leontopodium: Ap. h.

Brunda -ae, f = Brundisium, Brunda: Arn.

Brundisium, po najboljših rokopisih tudi Brindisium, -iī, n (Βρεντέσιον, Βρεντήσιον, zdaj Brindisi) Brundizij, Brindizij, kalabrijsko mesto z odličnim pristaniščem, od koder so vozili v Grčijo in Azijo: Ci., C., L., H. idr. Od tod adj. Brundisīnus (Brindisīnus) 3 brundizijski, brindizijski: Plin., ager Varr., colonia Ci., portus L., pax Vell., foedus T.; subst. neutr. in Brundisīno Varr. na Brundizijskem; Brundisīnī -ōrum, m Brundizijci, preb. Brundizija: Enn. fr., Ci., C., L. — Soobl. Brentēsium -iī, n Brentezij: Dig.

bruscum -ī, n goba na javoru: Plin.

brutēscō (brutīscō) -ere (brūtus)

1. otope(va)ti, (o)mrtveti: Lact.

2. poživiniti se, surov postati, poneumiti se: Eccl.

Brūtiānus, Brūtīnus, gl. Brūtus pri brūtus.

Brūtius, gl. Bruttius.

Bruttātēs (Bruttācēs) -um, m (prim. Bruttiī pri Bruttius) Brutijci, preb. Brutije: Enn. ap. P. F., Luc., Porph.

Bruttēdius (Bruttīdius) -iī, m: B. Niger Brutedij (Brutidij) Niger, rim. zgodovinopisec in retor v Tiberijevem času; pisal je o Ciceronovi smrti (spis se ni ohranil): Sen. rh., Iuv., T.

Bruttius (Brittius, redkeje Brūtius) 3 brutijski, britijski: ager Ca. fr., L. brutijska pokrajina, ki je segala od najbolj južnega konca Italije do turijske okolice, pox Col., Plin. brutijska smola; subst. Bruttiī (Brittiī) -ōrum, m Brutijci, Britijci, preb. brutijske pokrajine: L., Mel., Plin. idr.; sg. (kolekt.) Bruttius (Brittius) -iī, m Brutijec, Britijec: L., Sil., Fl.; pl. Bruttiī (Brittiī) pogosto met. = brutijska (britijska) dežela, Brutija: in Bruttios L., in Bruttiis Ci., L. Od tod adj. Bruttiānus (Brūtiānus) 3 brutijski: caules Plin., parmae P. F.; subst. Bruttiānī (Brūtiānī) -ōrum, m brutijski služabniki, Brutijci; rim. država jih je zasužnjila v drugi punski vojni za kazen, ker so se priključili Hanibalu; v Rimu so morali opravljati službe biričev, liktorjev, slov idr.: Ca. ap. Gell., Gell., P. F.