Franja

molō -ere -uī -itum (indoev. kor. *mel(H)- meti, mleti, tolči, teptati, drobiti; prim. skr. mr̥ṇáti drobi, melje, gr. μύλη, μύλος mlin, μύλλω meljem, μύλαξ mlinski kamen, μυλωϑρός mlinar, lat. mola, sl. mleti = hr. mljȅti = lit. málti, sl. molj, mlin, mivka (?), nem. Mühle mlin, got. malma pesek, got. in stvnem. malan = nem. mahlen, stvnem. muljan (z)mleti, zdrobiti)

1. (z)mleti: Ca., Ter., Varr., Col., Plin., Vitr, Vulg., molita cibaria C. (trgana) moka, zdrob, živež; subst. molitum -ī, n zmleta snov, mletje, meljava, mlev: Pl.

2. occ. z mletjem pridobi(va)ti: farinam Hier.

3. metaf. telesno se združiti (združevati): Petr., Aus. — Soobl. molō -āre: It.

monitiō -ōnis, f (monēre) spominjanje, opominjanje, opomin, svarilo, opozorilo: Ci., L., Col., Sen. ph., Suet.; z objektnim gen.: officii Col.

monōbelus -ī, m (*gr. μονώβελος „ki je zgolj kopje ali drog“) človek z dolgim spolovilom: Lamp.

monoclōnos -on (gr. μονόκλωνος) enovejen, enobrstičen, z enim poganjkom, z eno mladiko: Ap. h.

monocrēpīs -īdos, m (gr. μονοκρήπις) obut le z enim čevljem, „enočevljec“: Hyg.

monogrammos -on (gr. μονόγραμμος)

1. z eno črto ali progo, enočrten, enoprogast (naspr. polygrammos), priimek neke vrste jaspisa: Plin.

2. (o breztelesnih bogovih) le očrtan, le obrisan: dii monogrammi Ci. breztelesni, zgolj obrisi; šalj. medel, shujšan, senca: Luc. ap. Non.

monolōris -e (gr. μόνος in lorum) z eno črto ali progo: vestes Vop.

monopodium -iī, n (gr. μονοπόδιον) mizica z eno nogo: L., Plin.

monopodius -iī, m (gr. μονόπους) enonožec, z eno nogo; pl. šalj.: Lamp.

monopticus 3 (*gr. μονοπτικός) le z enim očesom gledajoč, enook: Isid.

monostichium -iī, n (gr. μονοστίχιον) monostih, pesem (epigram) z enim verzom: Aus.

mōrātus 3 (mōs) prilagojen, oblikovan, ustvarjen, tak(e vrste), take nravi, take narave (čudi): mulier male m. Pl., istoc more morata Pl., ita haec morata est ianua Pl., quid mulieris uxorem habes aut quibus moratam moribus? Ter., bene, melius, optime m. Ci., bene morata civitas Ci., ita moratus, ut … Ci., venter male moratus O. nenasiten, disciplina bene m. Col.; occ. značajski, značajen, karakteren, z dobro orisanimi značaji, usmerjen na prikazovanje značajev, z dobro karakterizacijo: poëma Ci., fabula recte morata H.

mordicus¹, adv. (mordēre)

1. grizoč, z zobmi: equus eum m. intefecit Varr., cauda m. apprehensa Plin., quadrantem se stercore m. auferre Petr., os densabit tibi m. Pl., asini m. me scindunt Pl., nasum m. abripere Pl. ali auferre m. nasum Naev. fr. odgrizniti, tako tudi: auriculam m. auferre Ci. ep., usque eo premere eorum capita m., dum … Ci., praecisa m. lingua Hier.

2. metaf. „zagriznivši se“ v kaj = trdno, na vso moč: m. tenere verba Ci. ali nomen Ci. ali perspicuitatem Ci.

morōsus² 3 (mora) (pre)dolg, dolgotrajen, razvlečen z zamudo: iter Varr., reditus Cass.

mulseus 3 (mulsum)

1. medenosladek: sapor Col.

2. z medom oslajen: aqua Col. medena voda.

mulsus 3 (mel)

1. z medom pomešan, skuhan, zvarjen: aqua Col., Plin., Vulg. medena voda, lac Plin., acetum Plin. kisla medica; subst.
a) mulsum -ī, n (sc. vinum) medica: calix mulsi Ci., pocillum mulsi L., mulsum pauperis Mart.
b) mulsa -ae, f (sc. aqua) medena voda: Plin. Val.

2. sladek kot med, medenosladek: pirum Col. medenka, medenica; metaf.: dicta mulsa Pl. ljubke besede, mea mulsa Pl. (ljubkovalna beseda) moja sladka dušica (pupika).

Multimammia -ae, f (multus in mammia) Multimámija = mnogoprsna, z mnogimi prs(m)i, vzdevek efeške Diane, ki so jo upodabljali z mnogimi prsmi: Hier.

multimeter -tra -trum (multus in metrum) bogat z metri, bogat s stopicami, bogat z vrstami verzov: si poemata illius metiaris, multimeter, argutus, artifex erat Sid.

multi-nōminis -e (multus in nōmen) mnogoimen, z mnogimi imeni: dea Ap.

multi-rādīx -īcis (multus in rādīx) z mnogimi koreni (koreninami), koreninast: centaurea minor Ap. h.