Franja

Oene͡us -eī in -eos, m (Οἰνεύς) Ojnêj, oče Meleagra, Tideja in Dejanejre, kralj v Kalidonu: O., Hyg., una vecors Oenei partu edita (o Dejanejri) Ci. poet. — Od tod

1. patron. Oenīdēs -ae, m (Οἰνείδης) Ojníd = Meleager O., = Tidejev sin Diomed O.; Oenēis -idis, f (Οἰνηΐς) Ojnéida = Dejanejra: Sen. tr.

2. adj. Oenēius 3 in (skrč.) Oenēus 3 ojnéjski, Ojnéjev: Oeneius heros (= Tydeus) Stat., Oenēī agri (= Calydon) O., Oeneas domos Sil.

Oenomaus -ī, m (Οἰνόμαος) Ojnómaos, Aresov sin, kralj v elidski Pizi, oče Hipodameje, Pelopsov tast, ded Atreja, Tiesta idr.: Ci., Stat., Hyg.; tudi naslov neke Akcijeve tragedije: Ci. ep.

Oenopiōn -ōnis, m (Οἰνοπίων = Vinopivec) Ojnopíon, Dionizov (ali Radamantisov) in Ariadnin sin, Meropin oče, kralj na otoku Hios: Ci. (Arat.).

offēnsūs -ūs, m (offendere)

1. zadetje, zadevanje, ovira, zapreka: nec foret offensus natus nec plaga creata principiis Lucr., hebescere eum (sc. angulum) crebris offensibus aër Lucr., lapides sancti oppositi omnium offensui Tert.; od tod

2. zadetje, zadevanje na kaj, sreč(ev)anje: per offensūs armorum Stat.

3. metaf. spotik(ljaj), spotika: sin vita in offensu est Lucr. če ti je življenje v spotiko, če ti je življenje mrzko.

Oīle͡us -eos ali -eī, m (Ὀϊλεύς) Oilêj

1. kralj v Lokridi, oče Ajaksa (Ajanta), ki se zato imenuje Aiax Oileos (sc. filius) Ci. ali Aiax Oilici Hyg. (Oile͡i V. trizložno!) ali Oileos Aiax O. in celo Aiax Oileus Ci., Hyg., Serv. (Oilejev Ajaks (Ajant) v nasprotju z Aiax Telamonius); prim.: multi Aiaces Oileos Ci. — Od tod patron. Oīliadēs -ae, m (Ὀϊλιάδης): Sil. in Oīlīdēs -ae, m (Ὀϊλείδης): Pr. Oiliád, Oilíd, Oilejev sin = Ajaks (Ajant).

2. Argonavt: Hyg.

Opheltēs -ae, m (Ὀφέλτης) Ofélt, moško ime

1. sin traškega kralja Likurga: Stat.

2. etrurski mornar: O.

3. Kizičan: Val. Fl.

4. trojanski bojevnik, Evrialov oče: V.

Ophīōn -onis, m (Ὀφίων) Ofíon

1. Kadmov spremljevalec; od tod adj. Ophīonius 3 ofíonski, pesn. = tebánski: caedes Sen. tr. (sc. Penteja).

2. Amikov oče (Amycus); od tod patron. Ophīonidēs -ae, m (Ὀφιονίδης) Ofioníd, Ofionov sin = Amik: O.

Ophītēs² -ae, m (Ὀφίτης) Ofít, Herkulov sin: Hyg.

Orestēs -ae in -is, m (Ὀρέστης) Orést, Agamemnonov sin, morilec matere: Ci., V., O., H., Mart. idr.; kot snov tragedije: Iuv., Don. — Od tod adj. Orestēus 3 (Ὀρέστειος) Oréstov: dea O. = Diana, katere podobo je baje prinesla Ifigenija z Orestom iz Tavride v Aricijo.

Orōdēs -is in -ī, m (Ὀρώδης) Oród

1. partski kralj, ki je ujel in dal usmrtiti Krasa: Ci. ep., Iust., Vell., Fl.

2. sin prejšnjega: T.

3. kralj v Kolhidi: Fl.

4. kralj Albancev: Eutr.

5. bojevnik, ki ga je usmrtil Mezencij: V.

Ōrphe͡us -eī in -eos, acc. -eum in -ea, m (Ὀρφεύς) Órfej,

1. sin Apolona in Kaliope, Evridikin soprog, mitološki pevec: Ci., Iust., O., V., H., Pr., Sen. ph. idr. Pesniki sklanjajo to ime po gr. sklanjatvi: gen. Orpheos, dat. Orphei ali Orphī (V.), acc. Orphea, voc. Orphe͡u (O., V.); poleg tega v prozi po analogiji: Orphĕus -ĕī -ĕō -ĕum -ĕō. Od tod adj. Orphēus 3 (Ὀρφεῖος) Órfejev, órfejski: vox O., lyra Pr. = Orphicus 3 (Ὀρφικός) carmen Ci. = Orphëicus 3: versūs Macr.; subst. Orphaicī -ōrum, m (Ὀρφαϊκοί) órfejevci, Órfejevi privrženci, órfiki: Macr.

2. Ciceronov suženj: Ci. ep.

3. Hortenzijev suženj: Varr.

Osīris, gen. -is, -idis, -idos, acc. -im, -in abl. -ī, m (Ὄσιρις) Ozíris

1. soprog boginje Izide (= rodovitnosti Nila), zaščitnik Egipta. Njegov brat Tifon (= sončna vročina) ga je usmrtil in razkosal; Izida je zbirala kose njegovega trupla, da bi jih pokopala, njegov sin Hor(us) pa je usmrtil Tifona (mit o letu): H., O., T., Tib., Iuv., Lucan., Plin. idr.

2. vojščak, ki ga je umoril Timbraj: V.

Ostōrius -ī, m Ostórij, rim. nom. propr. Znani so:

1. Ostorius Sabinus Ostorij Sabin, rim. vitez: T.

2. P. Ostorius Scapula Publij Ostorij Skapula, propretor v Britaniji: T.

3. M. Ostorius Scapula Mark Ostorij Skapula, Publijev sin; ubiti ga je dal cesar Neron: T.

Othryadēs -ae, m (Ὀϑρυάδης) Otriád

1. Otrisov sin = Panthus: V.

2. špartanski vojskovodja, ki je edini preživel bitko z Argivci: O., Val. Max.

Ōtos (Ōthos) in Ōtus (Ōthus) -ī, m (Ὦτος) Ótos, sin Giganta Aloêja (gl. Alōeus): V. (Cul.), Hyg., Amm.

Pacōnius 3 Pakónij(ev), ime rim rodu. Znani so:

1. Paconius Pakonij, Rimljan v provinci Azija; pritoževal se je nad upraviteljem Kvintom Ciceronom: Ci. ep.

2. M. Paconius Mark Pakonij, rim. vitez iz Etrurije: Ci.

3. M. Paconius Mark Pakonij, legat v Aziji, priča proti Gaju Silanu, pod Tiberijem obtožen maiestatis in usmrčen: T., Suet.

4. njegov sin Q. Paconius Agrippinus Pakonij Agripin, za časa cesarja Klavdija kvestor na Kreti in v Kirenajki; kot stoik je nasprotoval Neronovemu početju in bil zato izgnan iz Italije: T.

Pacorus -ī, m (Πάκορος) Pákor

1. sin partskega kralja Oroda, nasprotnik Rimljanov: Ci. ep., H., Iust., Vell., Pl.

2. starejši sin in naslednik partskega kralja Vologeza (okrog l. 90): Mart.

Palamēdes -is, ali -ī, acc. -en: Q., m (Παλαμήδης) Palaméd, sin evbojskega kralja Navplija, iznajditelj tehtnice, mere, šaha, kock, svetilnikov, diska, grških črk ϑ, ξ, Φ, Χ (po drugih črk Δ in Υ), usmrčen pred Trojo (za njegovo smrt si je prizadeval Odisej): Varr., Ci., O., V., Plin., Corn., Hyg., Palamedis avis Mart. = žerjav. — Od tod adj. Palamēdiacus 3 (Παλαμηδιακός) Palamédov, palamédski: calculi Cass. Palamēdicus 3 (Παλαμηδικός) Palamédov, palamédski: haec crucis effigies Palamedica porrigitur Aus.

Pallās -antis, voc. Pallā: V. (Πάλλας) Palánt

1. Pandionov sin in Minervin oče: Ci., O.

2. kralj v Arkadiji, Evandrov ded ali praded, ustanovitelj arkad(ij)skega mesta Palanteja (Pallanteum): V.

3. Evandrov sin: V.

4. neki osvobojenec cesarja Klavdija: T., Plin. iun.

5. eden od Gigantov: Cl. — Od tod adj.
a) Pallantius 3 (Παλλάντιος) Palántov, palántijski: heros O. = Evander.
b) Pallantēus 3 (Παλλαντεῖος) Palántov, palantéjski: moenia V. = italskega mesta Palantej, v katerem je stoloval Evander; subst. Pallantēum -ēī, n (Παλλαντεῖον) Palantéj, ime mesta
a) v Arkadiji: L., Iust. Fest.
b) v Italiji: V. Pallantes -ium, m Palánti, Palantéjci, preb. italskega Palanteja: Varr.; patron. Pallantias -adis, f (Παλλαντιάς) ali Pallantis -idis in -idos, f (Παλλαντίς) Palantíada, Palántida = Avrora (Zora) kot potomka Giganta Palanta: O.; meton. dan: Pallantide caesus eādem Didius O.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.