Franja

Bardūlis -is, m (Βάρδυλ[λ]ις) Bardulis, ilirski samozvani vladar: Bardulis Illyrius latro Ci. (pri nekaterih tudi Bardōlis ali Bardyllis).

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

beātitās -ātis, f in beātitūdō -inis, f (novejši Ciceronovi tvorbi [De nat. deor. I, 34, 95], ki se ponovno rabita šele pri pozn. piscih; beatitas Macr. idr., beatitudo Petr., Ap. idr.; pl. beatitudines Aug., Sid.) blaženost, blaženstvo.

bēla -ōrum, n (onomatop.) poimenovanje ovac pri starih Latincih: Varr.

bellum -ī, n (st.lat. duellum; prim. gr. δαΐ Hom. v boju, δάιος, δήιος sovražen, sovražnik, lat. indūtiae)

1. vojna, vojska (= vojskovanje): inter pacem et bellum medium nihil Ci.; z adj.: domesticum Ci., intestinum L., domesticum et intestinum Ci., bella domestica et externa Ci., bellum civile Ci., N., S. civilna, državljanska = med sodržavljani, domača, bella civilia H., Lucan., b. sociale N., L. epit. zavezniška, piraticum Varr., Ci., navale Ci. pomorska, terrestre L. kopenska, na kopnem, Peloponnesiacum, Punicum Ci., Peloponnesium N., Iugurthinum S., H. jugurtinska, z Jugurto; nam. adj. z objektnim gen.: b. Samnitium L. s Samničani, trium regum bella L. s tremi kralji, bellum Helvetiorum C.; s cum: novum cum Antiocho instabat bellum L., bellum Romanorum cum Philippo L., bella cum sociis Ci.; adv.
a) loc. belli Ter., Ci. v vojni, nav. v zvezi domi bellique (star. aliteracija domi duellique), belli domique, s premeno domi belloque, bello domique L. doma in na vojski, t.j. o miru in vojni, tako tudi vel domi vel belli Ci. ali vel belli vel domi Ap.
b) abl. z in, če je subst. osamljen: in bello Ci., in bello … in pace S., L.; redkeje, če je subst. v zvezi s kakim atrib.: in civili bello, in bello praedonum Ci. ali in eo bello, in bello Philippi L. = med … vojno, pod … vojno, sredi vojne; toda Veienti bello, Pyrrhi bello, bello Romanorum Ci. ali bello Cassiano C., eo bello, bello, quo …, bello Romano, Africo, trium regum bellis L., bello Antiochi Aur. = ob … vojni, za … vojne (vojn); bellum v reklih z glagoli: bellum gerere Ci., C., S., N., L. idr. vojno vojevati, vojevati (se), vojskovati (se), bellum ducere Ci. ep., C., L., H. ali bellum trahere Ci., S., L., Cu. idr. vojno raztezati, bellum facere C., Fl. vojno (za)snovati, bellum facere alicui N., T., Iust. v vojno zaplesti koga, zavojevati koga, bellum inferre alicui Ci. ep., N., Cu. idr. ali contra aliquem (npr. contra patriam) Ci. z vojsko dvigniti se (iti) nad koga, bellum inferre in Italiam C., N. vojno zanesti v Italijo, bellum parare, apparare, comparare Ci. pripravljati se na vojno, bellum concitare, excitare, suscitare, movere, commovere, indicere Ci. (gl. pri teh glagolih), de bello cogitare C. misliti na vojno, bellum administrare Ci., C. idr. vojno voditi (kot vrhovni poveljnik).

2. bitka, boj, spopad: S., L., Cu. idr.: ingentem pugnam, ceu cetera nusquam bella forent, … cernimus V.; met. pl. bella (velika) vojna krdela: Danubius duratus glacie ingentia tergo bella transportat Plin. iun.

3. pren. vojska, boj = prepir, kreganje, sovražnost: bellum tribunicium L. prepir s tribuni, parietibus meis bellum intulistis Ci., cum omnibus improbis aeternum bellum esse susceptum Ci., Venus bella movet H. ljubezenske spletke, bellum indicere philosophis, ventri bellum indicere H., defunctus bello barbitos H. ko je doslužila. — Pooseb. Bellum Vojna, bog vojne: Enn., mortiferum in limine Bellum V., Belli postes portaequae H. (o Janovem svetišču).

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

bēs, bēssis, m

1. dve tretjini (= 8 uncij) vsake dvanajstdelne celote, npr. funta, orala, čevlja, asa, dediščine idr.: Varr., Col., Plin., Icti., faenus ex triente Idib. Quint. factum erat bessibus Ci. ep. obresti so poskočile od mesečne ¹/₃ na ²/₃ (torej od letnih 4% na 8%), heres ex besse Plin. iun.; met. = osem: bessem bibamus Mart. osem čaš (kolikor ima ime Proculus črk).

2. pri matematikih = dve tretjini od šest = štiri: Vitr., bes alter = ⁽⁶⁺⁴⁾/₃ = 1²/₃ Vitr. — Poznejša soobl. bēssis -is, m: Prisc., Cod. Th.

bīcessis -is, m (pravzaprav vīcessis, kakor pri Prisc.: vīgintī in as) dvajset asov: Varr.

bicolor -ōris (bi in color) dvobarven: pōpulus V. beli topol (z listi, ki so zgoraj temno zeleni, spodaj pa belkasti), myrtus O. modro zelena, baca Minervae O. = zelena in črna, albis equus bicolor maculis V. z belimi lisami, lisec, membrana Pers. pisana, ovum Plin. — Soobl. bicolōrus 3: vexilla bicolora Vop. (pri drugih bicoloria iz adj. bicolor).

biennis -e (bi in annus) dveleten, dve leti trajajoč: Nigidius ap. Gell. et ap. Macr., Non., Prisc., Serv.; pri Plin. (II, 82, 84, 198) in Suet. (Galba 15) je bienni spatio = biennii spatio.

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. — Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.

Blepharō -ōnis, m (Βλεφάρων = mož z močnimi trepalnicami) Blefaron, komični lik pri Pl.

Boeōtī -ōrum (pri H. -ûm), m (Βοιωτοί) Beotci, Beotčani, preb. nižin ob Kopaidskem jezeru, ki so bili znani kot topoglavi ljudje: Boeotorum gentem... dicionis suae facere cupiens L., Boeotûm in crasso iurares aëre natum H. Od tod

I. adj.

1. Boeōtius 3 (Βοιώτιος) beotski, iz Beotije: Pr., Col., Val. Fl., Ap., Bacis, vates Ci., Neo L., moenia (= Thebae) O.; subst.
a) Boeōtiī -ōrum, m = Boeotī: Ci., Plin., omnes... Boeotii magis firmitati corporis quam ingenii acumini inserviunt N.
b) Boeōtia -ae, f α) Beotčanka, Plavtova ali Akvilijeva komedija: Gell. β) (sc. terra, Βοιωτία) Beotija, gr. pokrajina z glavnim mestom Tebami (Thebae): Ci., L., O. idr. γ) Beotija, Hiantova žena: Hyg.

2. (redkeje in pesn.) Boeōtus 3 (Βοιωτός) = Boeōtius: Orion, tellus O., duces Lucan., flumina, urbes Stat.

3. Boeōticus 3 (Βοιωτικός) beotski: cucumis, frumentum Plin.

— II. subst. Boeōtis -idis, f (Βοιωτίς) Beotija, dežela Beotčanov: Mel.

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.