Franja

Alamannī (Alamānī, Alemannī) -ōrum, m: Alaman(c)i (Aleman[c]i, skupno ime več germanskih plemen med gornjim Renom, Donavo in Majno: Aur., Eutr., Amm., Cl. Od tod subst. Alamannia -ae, f Alamanija, dežela Alamanov: Amm.; met. = Alamanni: Cl.; adj. Alamannicus (Alamannus) 3 alamanski: Amm.

Alānī -ōrum, m (Ἀλανοί; sarmatsko ala = gora, planina) Alan(c)i, sprva kavkaški nomadski gorjanci, ki so jih Grki in Rimljani imenovali Skiti: Sen. tr., Lucan., Plin., Val. Fl., Suet.; sg. Alānus -ī, m kolekt.: Lucan., Mart., Cl., Sid. Od tod adj. Alānus 3 alanski: Cl.

Alba -ae

I. masc. Alba, rim. nom. propr.:

1. kralj v Albi Longi: O.

2. zaupnik Gaja Vera (C. Verres): Ci.

— II. fem. (albus) Alba Alba, ime več italskih mest, poseb.

1. Alba Longa (pri Ci. enkrat Longa Alba) Alba Longa, Dolga Alba, najstarejše lat. mesto, po mitu ga je ustanovil Askanij na ozkem, dolgem (od tod Longa) slemenu hriba ob Albanskem jezeru, materinsko mesto Rima, razrušil ga je Tul Hostilij: Ci., L., V. idr. Od tod adj. Albānus 3 albanski, iz Albe: ager Ci., exercitus, pubes L., pax L. z Albanci, mons Albanus Varr., Ci., L., Plin. Albanska gora (zdaj Monte Cavo), zahodni, najvišji vrh Latinskega (zdaj Albanskega) gorovja, jugovzhodno od Rima s svetiščem Lacijskega Jupitra (Iuppiter Latiaris): tam so bili Albani tumuli atque luci Ci. in nemus Albanum L., tam je rodila trta izvrstno sladko vino, vinum Albanum H., Plin., tam se je lomil lapis Albanus Plin. albanskogorski groh (od tod columnae Albanae Ci. ap. Q., Suet., lapicidinae Albanae Vitr. albanskogorski kamnolomi), tam se je opravljala tudi comissatio Albana Mart. (gl. comissātiō); na njegovem zahodnem vznožju slikoviti, globoki ognjeniški lacus Albānus Ci., Val. Max. Albansko jezero (zdaj Lago di Albano), katerega vodo (aqua Albana Ci.) so Rimljani, ko so oblegali Veje, speljali po rovu, skopanem skozi lavnato obalo, ter tako znižali jezersko gladino: Ci., L. Subst. Albānī -ōrum, m Albanci, preb. Albe Longe: Varr., L., Plin. Albānum -ī, n (sc. praedium) Albansko (posestvo), sprva velike vile Gneja Pompeja in drugih bogatih Rimljanov, zlasti cesarjev Nerona in Domicijana ob Albanski gori proti Apijski cesti: Ci., Suet. (Domicijanov Albanum se je imenoval tudi Albana arx T., Iuv. in Albanus secessus Suet.), pozneje municipij (Municipium Albanum, zdaj mesto Albano).

2. Alba Alba, stoječa na visoki skali ob Fucinskem jezeru v Samniji, sprva marzovsko mesto, potem rim. naselbina, močna trdnjava in rim. državna ječa (še zdaj Alba): Ci., C., L., Vell., pri Plin. Albensium Alba, pri Char. Alba Fūcentis Fucinska Alba. — Od tod adj. Albēnsis -e albanski: ager L., rus, nuces Plin.; subst. Albēnsēs -ium, m Albanci, preb. samnijske Albe: Varr., Corn., Plin.

— III. masc.

1. Alba (mōns) (gorovje) Alba: Vop.

2. Alba Alba,
a) reka v Tarakonski Hispaniji (zdaj Ter): Plin.
b) = reka Laba (Albis): Vop.

Albānī -ōrum, m

1. Albanci, preb. pokrajine Albanije (gl. v nadalj. Albānia): Plin., Iust., effugere ad Armenios, dein Albanos T. — Od tod: subst. Albānia -ae, f Albanija, pokrajina vzhodno od Hvalinskega morja ob izlivu reke Kura: Plin., Gell.; adj. Albānus 3 albanski: mare Albanum Plin. Albansko morje, del Hvalinskega morja ob albanski obali, orae Alb. Val. Fl., porta Alb. Val. Fl. albanska vrata = albanski prelazi blizu današnjega mesta Derbenta, sicer imenovani pylae Caspiae.

2. (gl. Alba II. 1.).

Albius 3 (albus) Albij(ev), ime rim. rodu. Znani so poseb.:

1. Albius Tibullus Albij Tibul, najznamenitejši rim. elegik, Horacijev prijatelj: H.

2. Statius Alb. Oppianīcus Stacij Albij Opijanik, rim. vitez iz Larina, umoril je svojega svaka Avrija in dva svojih sinov ter poizkusil usmrtiti tudi svojega pastorka Avla Kluencija, da bi si pridobil njegovo premoženje. Ko ga je Kluencij l. 74 tožil, se je najprej skušal rešiti s podkupovanjem sodnikov; ko se mu to ni posrečilo, je šel, da bi se izognil obsodbi, prostovoljno v pregnanstvo, kjer je l. 69 umrl: Ci.

3. njegov istoimenski sin, ki je na prigovarjanje svoje mačehe obtožil Kluencija podkupovanja in zastrupitve svojega očima: Ci.

4. Sabinus Albij Sabin Albij, Ciceronov sodedič: Ci. ep. Nekega sicer neznanega Albija omenja H. (Sat. I, 4, 29 in 109). — Od tod adj. Albiānus 3 Albijev: iudicium, pecunia (starejšega Stacija Albija Opijanika) Ci., negotium (s Sabinom Alb. zaradi prodaje dediščine na dražbi) Ci.

Alburnus -ī, m Alburen, visoko gozdnato gorovje v Lukaniji, vzhodno od Pesta (Paestum): V.; tudi tam čaščeni „gorski bog“: Tert.

albus 3

1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.

2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.

3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.

1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.

2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.

Opomba: Superl. albissimus: Cass.

Alcaeus -ī, m (Ἀλκαῖος) Alkaj, gr. lirik iz Mitilene na Lesbosu okrog l. 610, vzor Horaciju: Ci., H., O. idr. Od tod adj. Alcaïcus 3 (Ἀλκαϊκός) Alkajev, alkajski: metrum Serv. metrum, ki ga je izumil Alkaj; subst.: Alcaico (sc. metro) personare Isid.

Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,

1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).

2. Enejev svak in tovariš: V.

alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.

Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.

Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.

Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),

1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.

2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.

Alcmān -ānis, acc. -āna, m (Ἀλκμάν) Alkman, gr. pesnik od iz lidijskih Sard, živel v letih 670—640: Vell., Plin. Po njem se imenuje neki lirski metrum Alcmānium metrum alkmanski metrum: Serv.

alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

āleātor -ōris, m (ālea) kockar, igralec na srečo (ki živi od igre; te vrste ljudje so bili večinoma zloglasni prekanjenci, ki so jih zato v Ciceronovi dobi imeli za brezčastne, od tod aleator pogosto psovka sleparjem): Pl., Q. idr., cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., in his gregibus omnes aleatores,... omnes impuri impudicique versantur Ci.

Alēmōn -onis, m (Ἀλήμων Hom. „klatež“, „potepuh“) Alemon, Miscelov (Myscelos) oče, ustanovitelja krotonskega mesta: O. Od tod patronim Alēmonidēs -ae, m (Ἀλημονίδης) Alemonov potomec (= Myscelos): O.

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

Alesia -ae, f (Ἀλεσία) Alezija, utrjeno mandubijsko mesto v Lugdunski Galiji (v srednjem veku St. Reine d'Alise, od 9. st. v razvalinah, zdaj vasica severno od Autuna): C., Vell., Plin., Fl.