Franja

Canōpus¹ -ī, m (Κάνωβος, redkeje Κάνωπος) Kanop,

1. mesto ob zahodnem ustju Nila; baje so ga ustanovili Špartanci in poimenovali po Menelajevem krmarju Kanopu, ki je bil tam pokopan: Mel., Plin., T. idr.; bilo je znano po razkošnosti: Canopus famosus Iuv.; met. Spodnji Egipt, Nilovo ustje: gens fortunata Canopi V.; ves Egipt: Pr., Lucan., Iuv. Od tod adj.
a) Canōpēus 3 kanopski: litora Cat.
b) Canōpicus 3 kanopski: Nili ostium Mel., Plin., arbor Plin. Subst. Canōpītēs -ae, m Kanopec: Cels; v pl. Canōpītae -ārum, m (Κανωβῖται) Kanopci, preb. Kanopa: Ci. ap. Q.

2. nenaseljen otoček pred kanopskim Nilovim ustjem: Auct. b. Alx., Mel., Plin.

Cantaber -brī, m Kantaber, Kantabrijec: Iuv., Sil., bellicosus Cantaber (kolekt.) H., C. indoctus iuga ferre nostra H.; večinoma pl. Cantabrī -ōrum, m Kantabri, Kantabrijci, divje ljudstvo na severnem obrežju Hispanije ob izvirih Ibera, ki jih je Avgust podjarmil šele v l. 25 do 19: Ca., C., L. epit., Mel., Plin. Od tod adj.

1. (redko) Cantaber -bra -brum kantabr(ij)ski: oceanus Cl.; subst. Cantabria -ae, f Kantabrija, sprva celo severno obrežje Hispanije, pozneje (po Avgustu) rim. pokrajina od Asturcev do Avstrigoncev in Vaskoncev: Plin., Suet., Fl. (Cantabria met. = Cantabri), Eutr.

2. Cantabricus 3 kantabr(ij)ski: bellum H., Suet., terrae, litora Mel., populi Plin.; subst. Cantabrica -ae, f bot. kantabrijski slak: Plin.

canticum -ī, n (canere)

1. v komediji lirsko mesto, melodramatičen samogovor (monolog) ali samospev (monodija) ob spremljavi piščali: Ci. ep., Ph., Suet., canticum agere (igrati, izvajati) L.

2. sinekdoha pesem, popevka, petje, poseb. zborovsko na odru: chorus canticum insonuit Ph., canticum repeti iubet Ph., nisi forte in carminibus (v besedilih pesmi) tantum et in canticis exigitur structura quaedam et inoffensa copulatio vocum Q., cantica qui Nili (egiptovske), qui Gaditana susurrat Mart., canticum adulescentiae garrire Ap. (o slavčku), rusticum, vetus c. Macr.

3. occ.
a) nesramna (kosmata, zabavljiva) pesem, zabavljica: Petr., Ap., Paul., obscena c. Q.
b) bajalne (čarovne) besede, čarovno besedilo, zagovor: hoc emolumentum canticis accipimus: praesagium et divinationem Ap.
c) pojoče (s pojočim glasom) podajanje govornika (kot slabost): Plin. iun., in epilogis paene canticum Ci., cantici quiddam habent sensimque resupinantur Q.

Caphāre͡us (O.) ali Caphēre͡us (V., Mel., Plin.) ali Capēre͡us (Pac. fr.) -eī in -eos, acc. -ea, voc. -e͡u, m (ὁ Καφηρεύς) Kafarej, Kaferej, Kaperej (zdaj Kafirevs), jugovzhodni rtič na Evboji, kjer se je razbilo gr. brodovje, ko se je vračalo iz Troje. Kralj Navplij je Grke z lažnimi znamenji zvabil na to mesto, da bi se tako maščeval, ker so mu ubili sina Palameda; met.: perpetimur Capharea O. brodolom ob Kafareju. — Od tod adj.

1. Caphārēus (Caphērēus) 3 (Καφήρειος) kafarejski, kaferejski: Capharea saxa Pr., Hyg., Tert., Capheream (tudi Caphaream) currere aquam O.

2. Caphāris (Caphēris) -idis, f (Καφηρίς) kafarejska, kaferejska: petrae Sen. tr.

Caprāria -ae, f (sc. insula) (capra)

1. Kaprarija = Kozji otok (zdaj Cabrera), otok ob južnem rtu Večjega Balearskega otoka (zdaj Mallorca), nevaren za ladje: Plin., M.

2. eden od Blaženih otokov (insulae fortunatae): M.

3. otoček v Tirenskem morju severno od Korzike (zdaj Capraia): Mel., Plin., M. Soobl. Caprāsia -ae, f Kaprazija: Varr. — Od tod adj. Caprāriēnsis -e kaprarijski: plumbum Plin.

Capreae -ārum, f Kapreje = Kozji otok (zdaj Capri), otoček ob obali Kampanije: V., O., Plin. idr. Tu je ces. Tiberij v razpašnosti in razuzdanosti preživel zadnjih sedem let življenja: T., Iuv., Suet., zato so otok porogljivo imenovali Caprineum (capra in inire) Kaprinej: Suet. Od tod adj. Capreēnsis -e kaprejski: secessus Suet. na Kapreje.

cardō -inis, m (prim. gr. κραδάω, κραδαίνω vihtim, maham, omahujem, κόρδαξ ples)

1. vratni tečaj, stežaj; pri starih Rimljanih so bili tečaji navpično v vrata zabiti roglji, tako da so se vrteli v blazinah, pritrjenih na podboju: Pl., Luc. fr., Varr. fr., Plin. idr., foribus cardo stridebat ahenis V., emoti procumbunt cardine postes V., cardinem vertere V., O. ali versare O. vrata odpreti (odpirati); od tod cardines
a) obdelani kosi lesa, ki se drug v drugega začepljajo: cardo masculus rogelj, čep, c. femina blazinica, teč: Vitr.
b) zvezana venčna konca: Plin.

2. astr. točka, okoli katere se kaj vrti, vrtišče, tečaj, najpogosteje severni tečaj: Vitr., Sen. tr., Lucan., Stat., c. caeli Varr. severni tečaj, cum sim sub cardine mundi O. pod severnim tečajem, duplex c. Ci. poet. zemeljska os z obema tečajema, cardines mundi Col., Plin. oba zemeljska tečaja; od tod tudi stran neba, stran sveta, pas: Stat., totidem (quattuor) mundi cardines Q., c. Eous, Hesperius, occiduus, medius Lucan., meridianus, occidentalis, septentrionalis Veg., frigoris Arn. mrzli pas, omnes illius cardinis populi Fl.; središče, center, o zemlji, ki je po prepričanju starodavnikov središče vesolja: Plin. (II, 64, 64), o mesecu: Plin. (II, 9, 6), c. convexitatis Plin. središče in težišče, hemisphaerii Varr.; anni c. Plin. poletni sončni obrat, poletni kres, temporum cardines Plin. obdobje letnih časov; extremus c. Sen. tr., Lucan. starost; pri zemljemercih mejna črta, razmejitvena črta, mejnica, mejilnica, ki so jo na polju potegnili od juga proti severu: Plin.; od tod mejna črta nasploh: qui... Anconam velut cardinem haberent L., terminus est nunc imperii vestri mons Taurus: quidquid intra eum cardinem est, nihil longinquum vobis videri debet L.

3. pren. vrtišče = preokret, glavna točka, glavna stvar, glavna okoliščina: Val. Max., Lact., Arn., haud tanto cessabit cardine rerum V. ob tolikšnem preokretu položaja, cardine summo verti Val. Fl. biti v največji nevarnosti, factorum in cardine summo Stat., causae, litium c. Aug., tantae rei cardinem in arte tua non videbam Aug.

cāritās -ātis, f (cārus)

1. visoka cena, dragost, draginja: Varr., Plin., tanta vilitas annonae ex summa caritate rei frumentariae consecuta est Ci., c. nummûm Ci., ingravescit annona, ut inopia ac fames, non caritas timeatur Ci., in caritate Ci. ob draginji, c. vini Suet.

2. pren. čislanje, spoštovanje, vdanost, privrženost, ljubezen: ea caritas, quae est inter natos et parentes Ci., apud milites tanta caritate erat, ut... L., eximia caritate hominem diligere Cu., multa signa caritatis T., c. uxoria Ps.-Q.; s subjektnim gen.: credo vos non pecuniam, sed caritatem civium concupisse Ci. spoštovanje državljanov, mors filiae caritatem illius necessitudinis non ademit Ci. ljubezni sorodnikov, orbis terrarum divitias accipere nolo pro patriae caritate N. za ljubezen domovine (= rojakov), amor civium et c. L.; z objektnim gen.: nihil sine caritate vestri ordinis loquor Ci., caritate patriae ductus N. iz ljubezni do domovine, c. parentum Ci., liberorum L.; pogosto s praep.: c., quae est inter natos et parentes Ci., retinere caritatem in pastores Ci., c. in regem Cu., ingenita erga patriam c. L.; v pl.: Ap., omnes omnium caritates Ci. vsa čustva za vse, familiarum caritates Arn. drage rodbinske vezi; met. caritates = draga bitja, ljubljenci: Amm.

Carmānī -ōrum, m (Καρμανοί) Karmanci: Mel., Lucan. Od tod Carmānia -ae, f (Καρμανία) Karmanija, perz. pokrajina ob Perzijskem zalivu: Cu., Plin.

carmen¹ -inis, n

1. vsak za učenje na pamet prirejen rek, izrek, besedilo, formula, obrazec: Plin., Gell., ista sunt cruciatūs carmina...: caput obnubito, arbori infelici suspendito Ci., praetori carmen compositum est: superstitibus viam dico Ci., Appii Caeci carmina Ci. nravstveni izreki, diro carmine iurare L., c. rogationis, precationis L., lex horrendi carminis L. zakon grozečega besedila (glasu), carmen Christo quasi deo dicere secum invicem Plin. iun. molitveno pesem, molitev.

2. occ.
a) čarovne (bajalne) besede, bajilo, zagovor, urok: Tab. XII ap. Plin., Pr., Sen. ph., Q., c. magicum O., carminibus vertere humanos animos H., carminibus Circe socios mutavit Ulixis V., uxor iniecit carminibus marito vaecordiam T.
b) izrek (odgovor) preročišča, prerokba: vatum carmen L., T., Apollinis carmen referre T., Cumaeum carmen V. Sibilina prerokba, carmina Sibullina Lact.
c) napis v verzih, napis na svetiščih: Pr., tumulo superaddite carmen V., Brutus Acci carminibus templorum aditus exornavit Ci.
č) uganka v verzih: carmen ponere, interpretari, solvere Hyg.

3. pesem, pesnitev: c. Saliorum Varr. ali Saliare Numae c. H. obredna pesem Salijev (salijska), c. tragicum H., famosum, malum H. = c. probrosum T. sramotilna pesem, zabavljica, promissum carmen, iambi H. (ki tako imenuje svoje epode), c. saeculare H., Suet. (Horacijeva) slavnostna pesem ob praznovanju stoletja, c. georgicum Col., c. sani coloris Petr., epicum Q., non prosā modo, sed etiam carmine Q., obscoena carmina Pr. umazane zabavljice, carmina levia T. prešerne pesmi, carmina fundere Ci., c. condere Ci., H., c. pangere Lucr., c. facere V., c. scribere H., carmina dicere in imperatorem L. sramotilne pesmi, carmina canere Cu.; preg.: carmina sibi intus canere Ci. = v svoj prid delati; včasih o posameznih odstavkih ali mestih v večjih pesniških delih spev, pesem, pesniški rek, pesniško besedilo, verz(i): contexere hoc carmen Ci. (prolog k Enijevi Medeji), Euripideum carmen illud Ci. odlomek, verzi, in primo carmine Lucr. v prvem spevu; occ.
a) lirska pesem, oda: carmina compono, hic elegos H., c. amabile H. ljubezenska pesem, Aeolium carmen H. eolska lirika; tudi lirska in epska pesem (naspr. tragoedia), lirsko in epsko pesništvo, lirika in epika: fabula, quae versatur in tragoediis et carminibus Q.
b) dramska pesem, drama: Pomponius carmina scaenae dabat T., carminum suorum actor L. igralec v lastnih dramah.
c) petje, spev, glas, zvok, napev, popevka: carmen tibiis cantare N., tibia mixtis carminibus H. pesem ob spremljavi piščali, carmine citharaque clarus O., carmina vocum O. petje; pesn.: ter omen... bubo letali carmine facit O. ali ferali carmine bubo saepe queri V. s smrtonosnim skovikanjem, carmina moriens canit cycnus O.

Carmenta -ae, f in Carmentis -is, f (carmen1) Karmenta, Karmentis = Prerokinja, mitološka Evandrova mati: L., O., Hyg.; prvotno staroit. božanstvo s svetiščem ob vznožju Kapitolijskega griča in z žrtveniki pri dvojno obokanih Karmentskih vratih (porta Carmentālis): V., Gell. En obok teh vrat se je pozneje imenoval porta scelerata, ker so tam skozi odšli Fabiji v boj proti Vejanom in v smrt: L., O. — Od tod adj. Carmentālis -e Karmentin, karmentski (Karmentski): flamen Ci., potra V. Subst. Carmentālia -ium, n (sc. sacra) karmentalije, Karmentin praznik, ki so ga obhajale rim. žene 11. in 15. I.: Varr., O. Carmentāriī -ōrum, m Karmentini svečeniki, ki so zapisovali Karmentine prerokbe: Serv.

Carnuntum -ī, n Karnunt, staro kelt. mesto ob Donavi v Panoniji, postojanka XIV. legije in pristanišče podonavskega brodovja: Vell., Eutr.

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

Carpētānī -ōrum, m Karpetan(c)i, hispansko ljudstvo ob reki Ani (Anas) in Tagu z glav. mestom Toletom (Tolētum, zdaj Toledo): L. Od tod njihova pokrajina Carpētānia -ae, f Karpetanija: L. Adj. Carpētānus 3 karpetanski: Plin.

carpō -ere, carpsī, carptum (prim. gr. καρπός sad, kar je „utrgano“)

I.

1. (na kose) trgati, raztrgati, (raz)drobiti, (raz)cepiti, (raz)kosmati, (raz)cefrati: Milesia vellera nymphae carpebant V., carpentes pensa puellae V. ki predejo, lana bene carpta Cels., c. cibos digitis O. razkosati; od tod pren.: c. in multas partes exercitum L., multifariam vires Romanas L., fluvium Cu. razcepiti v rokave.

2. (s proleptičnim obj.) kaj po malem zgotoviti, poseb. pot prevaliti, odriniti, (pre)hoditi, (pre)potovati, kreniti po: non viam c. V., O., utile carpis iter O. hodiš, carpitur acclivis trames O., supremum iter c. H. na zadnjo pot iti = umreti, fugam c. Sil. bežati; od tod occ. enalaga: litora carpens O. ki hodi ob..., c. prata, rura V. prehoditi, litora curru O. prevoziti, aëra, aethera O. preleteti, leteti po..., mare O. prejadrati, jadrati po morju.

— II.

1. posamič (od)trgati, utrga(va)ti, (u)lomiti, odvze(ma)ti: frondes manibus V., inter cornua setas V., vindemiam (= uvam) de palmite V., coronas ex collo H., nec carpat ab arbore flores O., c. violas, lilia V., O.; pren.: luctantia oscula carpit O. krade mu poljubčke, čeprav se brani, c. flosculos Ci. ali paucos ad poenam Ci. izb(i)rati; occ.
a) (iz)puliti, (iz)pipati, (o)skubsti: pleno vellere carpe pecus Pr.; od tod pren.: amantem c. O. (o)skubsti.
b) (po)puliti, popasti (popasem), (po)jesti: alimenta mitia O., gramen carpsere capellae O., c. herbam V., alia animalia sugunt, alia carpunt Ci.; pesn. o čebelah sesati, izsesa(va)ti, srkati, izsrka(va)ti: apes thyma carpentes H., flores c. Macr.; o pticah (raz)trgati, razjedati: (Tityi) iecur c. O., tako tudi o konju: dente foro viscera c. O.; redkeje o ljudeh uživati: unumquodque quod erat bellissimum Ter., mullum, leporem Mart.

2. pren.
a) udobno, sladko uži(va)ti: carpe diem! H., c. somnos, quietem, soporem V., auras vitales carpis V. uživaš poživljajoči zrak, c. ver aetatis O.
b) izjesti (izjedati), razjesti (razjedati), (o)slabiti: vires suas L., labor carpit corpus O., carpit vīrīs paulatim... femina V., regina caeco carpitur igni V. kraljico razjeda skrivni ogenj, perpetuā maerens carpēre iuventā? V. boš ginil od žalosti večne? oblivio carpit tuos labores H.
c) grajati, zbadati, obregniti (obregati) se ob koga, kaj, zajedati, grditi (z jezikom): maledico dente Ci., milites... dictatorem sermonibus carpere L., carpere et detorquere recte facta Plin. iun. v nič dajati in sprevračati; o zavisti: carpit et carpitur unā O. obira druge in razjeda samega sebe, non illud carpere livor possit opus O., Sabinus militum vocibus nonnihil carpebatur C. so ga precej obirali.
č) voj. (sovražnika s pogostimi napadi) dražiti, slabiti, vznemirjati: relinquebatur Caesari nihil nisi ut agmen adversariorum carperet C., novissimos c. C., carpi parvis cotidie damnis L.

Casilīnum -ī, n Kazilin, mesto v Kampaniji ob Volturnu: Varr., Ci., C., L. Od tod preb. Casilīnātēs -um, m: Val. Max., Front. = Casilīnēnsēs -ium, m: Ci. Kazilinci. Adj. Casilīnus 3 kazilinski: limina (pesn. = vrata) Sil.

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

castrum -ī, n (prim. cassis¹) ograjen, utrjen prostor, od tod

I. (redko v sg.) trdnjava, gradišče, grad: ei Grynium dederat, in Phrygia castrum N.; pogosteje kot nom. propr. Castrum = Grad, npr.: Castrum album L. Beligrad, mesto neznano kje v Hispaniji, Castrum novum L., Mel., Plin. Novigrad, mesto ob etrurski obali severozahodno od Rima, Castrum Vergium L. Vergijski grad, trdnjava Vergestancev v Hispaniji, Castrum Inui V. Inujev grad (= Castrum O., Sil.), rutulska utrdba v Laciju s Panovim svetiščem (Pan = Inuus); od tod adj. Castrānus 3 kastrski, grajski: rura Mart.

— II. večinoma v pl. castra -ōrum, n

1. tabor, taborišče, ostrog: c. stativa Ci., C. stalni tabor, stanišče, hiberna L. prezimovališče, aestiva T., Suet. poletni tabor, navalia C. ali nautica N. utrjeno pristanišče; za označevanje množine se rabijo distributivni števniki: quinis castris oppidum circumdedit C., inter bina castra Ci.; castra metari S., Hirt. odmeriti, c. facere Ci., C., T. ali ponere L. ali locare, collocare Ci. postaviti tabor, utaboriti se, c. munire C., communire L., erigere T., movere C., L. podreti = umakniti se, naprej se pomakniti, c. movere ex eo loco Ci. ali Arretium versus Ci., c. promovere C. naprej pomakniti se, c. movere retro L. = c. removere L. = c. referre L. nazaj pomakniti se, c. habere Ci. vojskovati se, c. habere contra aliquem C. bojevati se zoper koga, castra castris convertere C. zamenjati; occ.
a) castra T., Suet., popolno castra praetoriana Suet. ali praetoria Plin., Aur., Amm. vojaščina pretorijancev (na severovzhodu Rima pri Nomentanskih vratih).
b) cesarski dvor, dvor(jan)stvo: Iuv., c. stabulariorum Col. stanišče pastirjev. Pren.: militat amans et habet sua castra Cupido O., apum cerea castra V. (o panju), castra avium O. gnezdo.

2. met.
a) vojna, vojskovanje: alicuius castra sequi N. iti s kom v vojno, in castris esse cum aliquo N. spremljati koga v vojnah, castris est vobis utendum, non palaestrā N., in castris usum habere C. imeti mnogo vojnih izkušenj, cedat opinor forum castris, otium militiae Ci., castrisve forove Tib.
b) dan hoda, dnevni hod (marš) (ker se je vojska po vsakem maršu zvečer utaborila): quintis castris Gergoviam pervenit C., secundis castris L., alteris castris Cu. v dveh marših.

3. pren. tabor = stranka, stran: in meis castris praesidiisque Ci., in Epicuri nos castra coniecimus Ci. ep., nil cupientium castra peto H. V naslovih: castrorum filius Suet. eden od nazivov ces. Kaligule, ki je bil rojen in vzgojen v taboru. — Kot nom. propr. Castra Cornēlia (Castra Cornēliāna) Kornelijev Tabor, vrh pri Utiki, ki se je imenoval po Scipionovem taboru: C., L., Mel. Castra Postumiāna Postumijev Tabor, vas v betski Hispaniji: Auct. b. Hisp. Vetera castra (tudi samo Vetera) Staro Taborišče: T.