Franja

Zadetki iskanja

  • vitulus -ī, m (sor. z vetus; vitulus torej = „leto dni stara žival“, „junec“, „letnjak“; prim. keoško ἔτελον = ajol. ἔταλον junec, umbr. vitluf = lat. vitulos, etr. vitli, lat. Italia = osk. Viteliú)

    1. tele, teliček, junec, ícek: Varr., Ci., Col., Mart., Gell. idr., vesper ubi e pastu vitulos ad tecta reducit V., mactatos credere illic lactantes vitulos O.

    2. pesn. in poklas. mladič drugih živali, npr.
    a) žrebe, žrebiček: iam vitulos hortare V.
    b) slonji mladič, slonček: Plin.
    c) kitov mladiček, kitek: Plin.

    3. vitulus marīnus morsko tele, tjulenj: Col., Plin., Suet., Iuv.; tudi samo vitulus Plin. — Kot rimski priimek Vitulus -ī, m Vítul, npr. Pomponius Vitulus Pomponij Vitul: Varr.
  • Volerō -ōnis, m Vólero(n), rimski priimek, npr. Volero Publilius: L.
  • Volscius 3 Vólscij(ev) (Vólskij(ev)), ime rimskega rodu, npr. M. Volscius Fictor Mark Volscij (Volskij) Fiktor: L.
  • voluntārius 3 (voluntās)

    I. prostovoljen, samoodseben, samohoten, radovoljen

    1. act.
    a) = prostovoljen, delujoč sam od sebe, neprisiljen, neprimoran kaj storiti, volontêrski: procurator Ci., senator Ci. ki je sam postal senator, nemo erat voluntarius laudator praeturae tuae Ci., eos … voluntarios optimis civibus periculum moliri Ci., civitates voluntarias recipit Iust. po njihovi lastni volji, voluntaria auxilia sociorum Ci. ep., quisque cum armis voluntarius adest L., miles voluntarius L. prostovoljec; kolekt.: voluntarius miles T., pogosteje pl. voluntarii milites L. ali milites voluntarii C. prostovoljci, radovoljci = subst. voluntariī -ōrum, m: C., L., exercitus voluntarius L. vojska prostovoljcev; adv. voluntāriē prostovoljno: Hyg., Vulg., Eccl., si enim deus voluntarie et non ex necessitate bonus est Hier.
    b) = samorasel, starejše samorašč (naspr. satīvus): serpyllum Plin.

    2. pass. = prostovoljen = prostovoljno (samoodsebno) storjen, ki se zgodi sam od sebe, do katerega pride samo od sebe: oratio Ci., mors Ci. ep. samomor, discessus Ci. ep., exsilium Sen. ph., deditio, servitus, accusationes T., voluntario exitu cadere T., quod totum voluntarium est Ci. kar je v celoti odvisno od naše volje, voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max., voluntaria lex Petr., iurisdictio Dig. —

    II. zaznamujoč (izražajoč) voljo, zaznamujoč (izražajoč) hotenje: verba Prisc. (npr. volo, cupio, studeo).
  • X, x, 21. črka stlat. abecede = gr. Ξ, ξ; nastopa kot dvojni soglasnik za glasove cs (lux = *luc-s), gs (rex = *reg-s), hs (vexi = *veh-si) in v grških besedah tudi chs (onyx = *onych-s); kot začetna črka stoji le v tujkah; kot številčno znamenje x oz. X = 10; od tod na novcih = denarius (ki je sprva veljal 10 asov) npr. XCCCC Ci., beri: denariis quadringentis, XLX Plin., beri: denariis sexaginta.
  • Y, y, grška črka, ki je v lat. pisavo prišla precej pozno za zapisovanje grških izposojenk; prvotno je bil namreč grški V (= ipsilon) nadomeščen z U, npr. Burrus = Πύρρος, Bruges = Φρύγες, fuga iz φυγή; mus iz μῦς. Pozneje nameščata Y tudi glasova i in o, npr. lacrima nam. lacruma iz λάκρυμα, mola iz μύλη, ancora iz ἄγκυρα. Dokazljivo je bil v Ciceronovem času Y že v splošni rabi.
  • Z, z, gr. črka Ζ, ζ (ζῆτα), ki jo najdemo le v tujkah; izgovarjala se je deloma kot ds (dz), deloma kot ostri s; od tod dvojno zapisovanje, npr. Zmyrna in Smyrna, zmaragdus in smaragdus, Z v S v imenu Saguntum iz Ζάκυντος. — Kratica ZZ = duo trientes Ci. ep.
Število zadetkov: 567