-
albogilvus 3 (albus in gilvus) belo rumenkast: Serv.
-
Albrūna -ae, f (ger. Alf-run = „z runsko [čarodejno] močjo elfov obdarjena“; prim. ger. Elfe in run) Albruna, germanska vedeževalka: T.
-
albūgō -inis, f (albus) belina, bela lisa, bela pega: iumentorum Plin., oculi Plin., Vulg. bela pega v očesu (kot bolezen), in capite Plin. prhljaj.
-
albulus 3 (demin. albus) belkast: Varr., columbus Cat.; o vodovju belkasto se peneč: freta Mart. Kot nom. propr. Albula -ae
1. fem., redkeje masc. (sc. aqua), staro ime reke Tibere: V., O., Plin., fluvius Albula, quem nunc Tiberim vocant L.
2. fem. (sc. aqua) in masc. (sc. rivus), potok med Rimom in Tibero, pritok Anijena, nastal je iz žveplenih zdravilnih studencev: O., Vitr., Sen. ph., canaque sulfureis Albula fumat aquis Mart., imenovan tudi Albulae aquae: Suet., iuxta Romam Albulae aquae volneribus medentur Plin. ali Albulae -ārum, f (sc. aquae): crudarum nebulae Albularum Mart.
3. fem., ime Nimfe tega potoka: Stat.
4. reka v ankonski pokrajini: Plin.
-
Albunea -ae, f Albuneja, Nimfa vedeževalka (pozneje = Sibylla), ki ji je bil posvečen istoimenski žvepleni studenec na gorovju pri Tiburu in votlina blizu Anijenovih slapov: Lact., alta Alb. V., domus (votlina) Albuneae resonantis H.; prim. Albulus 2.
-
alburnum -ī, n (albus) beljava = beli mehki les med drevesno skorjo in strženom: Plin.
-
albus 3
1. bel (toda brez leska, naspr. ater; candidus = bleščeče bel, svetlo bel, naspr. niger): alba discernere et atra non posse Ci., alb. color Ci., dentes V., equi L., V., Suet. belci, beli konji, quadrigae Plin., bos, capra L., sulphureā Nar albus aquā V. belo se peneči, parma V. še bel (= še neokrušen) ščit, ščit brez vrezanih podob, opus Vitr. bela štukatura, tectorium Col. mavčni omet, cement, vestes O., Cu.; od tod pesn. met.
a) belo oblečen: mirator cunni albi H. belo oblečenih gospa (matrone so namreč nosile belo stolo, osvobojenke pa temnobarvno ali pisano).
b) (s kredo) pobeljen: nuper in hanc urbem pedibus qui venerat albis Iuv. = kot suženj (sužnje so postavili naprodaj nage s pobeljenimi nogami). preg.: albis dentibus deridere aliquem Pl. zasramovati koga s tako glasnim smehom, da se vidijo (beli) zobje = zelo zasmehovati ga; ignorare ali nescire, utrum albus an ater aliquis sit = prav nič ne poznati koga: Q., Ap., nil nimium studeo, Caesar, tibi velle placere, nec scire, utrum sis albus an ater homo Cat., vide, quam te amarit is, qui albus aterne fuerit ignoras Ci., podobno: unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph. od kod me je poznala tako natanko?, aliquem equis praecurrere albis H. precej prehiteti (prekositi) koga (belce so imeli za najhitrejše konje), prim.: nam si huic occasioni tempus sese supterduxerit, numquam edepol quadrigis albis indipiscet postea Pl.; alba avis Ci. ep. bela ptica, bela vrana = nekaj zelo redkega, prim.: corvo rarior albo Iuv.; albae gallinae filius Iuv. „sin bele kokoši“ = „srečnik“ (ker so bele kokoši bolj redke); albā lineā signare Luc. ap. Non., Gell. na beli tabli napraviti belo črto = ne ločiti (razlikovati) česa; albo rete aliena oppugnare bona Pl. z belo (torej manj vidno) mrežo omreževati; album calculum adicere alicui rei Plin. iun. odobriti kaj (gl. calculus). Occ.
a) siv: Pl., Pers., plumbum C., Lucr., Plin. kositer (cin), aes Plin., barba Pl., coma O., capilli Tib., Pr., asinus Q.
b) bled: corpore albo Pl., aquosus albo corpore languor H. (o vodenici), turgidus... albo ventre Pers., albus ora inficit pallor H., urbanis albus in officiis (od uradnih skrbi) Mart.
2. svetel (o zvezdah): sol Enn. ap. Ci., iubar Enn. ap. Prisc., Lucifer O., luces Mart.
3. met. jasneč, vedreč, jasen: Iapyx, Notus H. (ker razganjata oblake); dober, ugoden: alba stella (Dioskurov) H., per me sint omnia protinus alba Pers.; preg.: genius albus et ater H. dobri in zli. — Od tod subst.
1. alba -ae, f
a) (sc. vestis) bela obleka: in albis Vulg. v prazničnih oblačilih, v praznični obleki (naspr. in nigris).
b) (sc. gemma) bel biser: Lamp.
2. album -ī, n
a) belina, beljava, belo: (bos) maculis insignis et albo (= maculis albis insignis) V. lisasta krava, liska, sparsae pelles albo V. belo pikčaste, belo pisane, purpureum diadema distinctum albo Cu., album oculi, nav. oculorum Cels. belo v očeh, toda album in oculo est Col. bela pega (kot bolezen) = albugo oculi; album ovi Cels., Plin. beljak.
b) bela barva: columnas albo polire L. (po)beliti, ne cui album in vestimentum addere petitionis liceret causā L. oblačilo z belo kredo (o)čistiti.
c) bela (s sadro prevlečena) deska (tabla) za razglase: multitudinem suorum in album indere Luc., fastos (koledar) circa forum in albo proposuit L.; poseb. α) = annales maximi, bela deska, na katero je pontifex maximus zapisoval dogodke vsakega leta: res omnes singulorum annorum mandabat litteris pontifex maximus efferebatque in album et proponebat tabulam domi, potestas ut esset populo cognoscendi Ci., omnia pontificem in album relata proponere in publico iubet L. β) album (praetoris) deska, na kateri je pretor ob nastopu službe oznanil svoj letni edikt (= razglas načel, po katerih je nameraval soditi): G., Ulp. (Dig.), pa tudi deska za začasne pretorjeve odredbe: Paul. (Dig.); od tod ad album sedentes Sen. ph. = preučevalci pretorskih ediktov, poznavalci pravnih besedil, pravniki, se ad album ac rubricas transferre Q. dobesedno znanje besedil pretorskih ediktov in zakonov državljanskega prava imeti za edino nalogo pravnikov, alicui ex albo iudicium reddere Vell. po pretorskem ediktu soditi; occ. zapisek, imenik:
a) album senatorium imenik senatorjev, od Avgustovega časa naprej postavljen javno na ogled; iz njega so takoj izbrisali vsakega senatorja, ki je odstopil ali bil izključen: Apidium ex albo senatorio erasit T.
b) album (iudicum) imenik sodnikov (porotnikov): Sen. ph., splendidum virum... albo iudicum erasit Suet.; šalj.: non eras in hoc albo (sc. iudicum) Plin.
c) album decurionum imenik dekurionov (v municipijih): Dig., Ulp. (Dig.).
č) album profitentium citharoedorum imenik kitaredov, ki so hoteli javno nastopiti: Suet.
Opomba: Superl. albissimus: Cass.
-
Alcānor -oris, m (Ἀλκάνωρ „močen mož“) Alkanor, samogovoreče ime nekega Trojanca in nekega Rutulca: V.
-
Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,
1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).
2. Enejev svak in tovariš: V.
-
alcēdō (halcēdō) -inis, f (st.lat. ime za gr. ἀλκνών, gl. alcyōn) zimorodek, vodomec: illam mihi tam tranquillam facis, quam mare est olim, cum alcedo pullos educit suos Pl. (= kadar sedi, vali; če pa se prikaže na obali, je nevihta blizu). Od tod alcēdōnia -ōrum, n (sc. tempora) doba morske tišine = 7 dni pred najkrajšim zimskim dnevom in 7 dni za njim (po mnenju starodavnikov zimorodek ta čas vali; ti dnevi se imenujejo zato tudi dies alcyonēī ali alcyonides, gl. alcyōn); od tod pren. brezvetrje, tišina = mir, trden pokoj: tranquillum est: alcedonia sunt circum forum Pl., mare ipsum aiunt, ubi alcedonia sint, fieri feriatum Fr.
-
Alcēstis -tidis, acc. -tin in -tim, f (Ἄλκηστις) Alkestida, tudi Alcēstē -ēs, f (Ἀλκήστη) Alkesta, Pelijeva hči, žena ferskega vladarja Admeta, za katerega je prostovoljno umrla: Iuv. in Hyg. (z acc. -tim), Mart. (z acc. -tin), Macr. (z gen. -tidis); snov Evripidove tragedije: Macr., Levijeve tragedije: Gell.
-
Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.
-
Alcibiadēs -is, acc. -em, redko -ēn, m (Ἀλκιβιάδης) Alkibiad, gr. moško ime.
1. Alkibiad Atenec, atenski vojskovodja in državnik, Klinijev in Dinomahin sin, Periklejev nečak, Sokratov učenec, roj. l. 450, umrl l. 404: Ci., N., Plin., Iust., Arn.
2. Alkibiad Lakedemonec, živel je v času vojne Rimljanov z Ahajci: L.
-
alcibium -iī, n (gr. ἀλκίβιον) rastl. alkibij; njene korenine in listi so baje dobro zdravilo proti kačjemu piku: Plin.
-
Alcimus -ī, m (Ἄλκιμος) Alkim, lat. nom. propr.
1. Latīnus Alcimus Avītus Alethius Latin Alkim Avit Aletij, lat. retor in napisničar ok. l.360 po Kr.: Aus.
2. Alc. Ecditius Avītus Alkim Ekdicij Avit, dunajski škof, krščanski pisatelj in pesnik, umrl l. 525 po Kr.: Isid.
-
Alcithoē -ēs, f (Ἀλκιϑόη „močna in hitra“) Alkitoja, Minijeva (Minyas) hči: O.
-
Alcmaeō (Alcmeō), redkeje Alcmaeōn (in v razširjenih obl. Alcumaeō, Alcumaeōn, Alcumeō, Alcimeō) -onis m (Ἀλκμαίων, Ἀλκμέων) Alkmeon (Alkumeon, Alcimeon),
1. Amfiarajev in Erifilin sin, ki je na očetovo povelje usmrtil svojo mater ter nato zblaznel: Acc. fr., Ci., Hyg.; snov Enijeve tragedije: Ci. — Soobl. Alcumēus -ēi, m Alkumej: Pl. — Od tod adj. Alcmaeonius 3 Alkmeonov: furiae Pr. ki preganja Alkmeona.
2. filozof in zdravnik iz Krotona, Pitagorov učenec: Ci.
-
alcyōn (halcyōn) -onis, acc. pl. -onas, f (ἀλκυών, at. ἁλκυών) zimorodek, vodomec: Pac. ap. Varr., Pr., Plin., P. F.; ki se nanaša na Alkiono (gl. Alcyon ē) in Ceika: dilectae Thetidi alcyones V., alcyones solae, memores Ceycis amati O. Od tod adj. alcyonēus 3 (ἀλκυόνειος) ali alcyonius 3 (ἀλκυόνιος) zimorodkovski, vodomski: dies alcyonei Col. ali dies alcyonii Varr., tudi dies alcyonides (ἀλκυονίδες ἡμέραι) Plin. = alcēdōnia -ōrum, n (gl. alcēdō) zimorodkovski dnevi = doba morske tišine, ko zimorodek baje vali, alcyonēum (halcyonēum) medicamen vodomsko zdravilo = „morska pena“, baje dobro zdravilo zoper pege na obrazu; imeli so jo za izvržek zimorodkovih gnezd: medicamina e volucrum nido, ore fugant maculas, halcyonea vocant O.; enako tudi subst. alcyonēum -ēi, n: Plin. in alcyonium (halcyonium) -iī, n: Cels.
-
Alea -ae, f (Ἀλέα)
1. Aleja, arkadijsko mesto: Plin.
2. Alej(sk)a, Minervin priimek, pod katerim so jo častili v Arkadiji, zlasti v Aleji, Mantineji in Tegeji: Stat.
-
ālea -ae, f
1. kocka: iacta alea est (znameniti Cezarjev izrek, ko se je po dolgem obotavljanju odločil prekoračiti Rubikon) Suet., iudice fortunā cadat alea Petr.
2. met. kockanje, potem sploh igra na (slepo) srečo, slepa igra (lex Titia et Publicia et Cornelia je prepovedovala vsako tako igranje razen meseca decembra ob saturnalijah): aleā ludere Ci., H. idr. (šele poklas. aleam ludere Suet., Iuv., Dig.) kocke metati, kockati, in aleā ludere aliquid Dig. kockati za kaj, scriptae, quibus aleă luditur, artes O., si luditur aleă pernox Iuv., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aleae ludendae causā Icti., id, quod in alea lusum est Icti. kar se je pri slepi igri (pri igri na srečo) izgubilo, quod in alea perdiderat Ci., in lustris, popinis, alea, vino tempus consumere Ci., qui pecuniam... aleā absumpsit Sen. ph., de alea condemnatus ali lege, quae de alea est, condemnatus Ci. obsojen kot igralec na srečo, quantum aleā quaesierit Plin. je dobil, aleam exercere T. vneto kocke metati, aleae indulgere, aleā se oblectare, prosperiore alea uti Suet., lusus aleae Suet.
3. pren. drzen (nevaren) poskus ali dejanje, drzno početje, pogum, nevarnost, negotovost izida, slepa sreča, naključje, slučaj: Varr. idr., periculosae plenum opus aleae H., alea quaedam inest hostiis deligendis Ci., in dubiam imperii servitiique aleam ire L. poskusiti negotovo igro za..., alea tanti casūs, filios in aleam eius casūs non committere L., alea belli L., fati Lucan., aleam subire Col., aleam adire Sen. ph., M. Tullius extra omnem ingenii aleam positus Plin. o čigar duhovitosti ni niti najmanj podvomiti, ancipitis machinae subire aleam Ap., (quasi) aleam emere Icti. na (slepo) srečo kupiti kaj.