Franja

Boviānum -ī, n Bovijan, samnijsko mesto: Ci., L.; po Avgustu veteranska naselbina: Front., Bov. vetus = stari (pravi) Bovijan in Bov. Undecumanorum Plin. najbrž omenjena veteranska naselbina. Od tod adj. Boviānus 3 bovijanski: castra Sil.

Bovīllae -ārum, f Bovile,

1. prastaro mestece v Laciju ob Apijevi cesti (blizu Bovil je Milonova tolpa ubila Klodija): O., Pr., T. idr. — Soobl. Bovīlla -ae, f Bovila: Front. — Od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: vicinitas Ci., pugna (med Klodijem in Milonom) Ci. ep.; subst.
a) Bovīllānus -ī, m Bovilčan, bovilski meščan: Luc.
b) Bovīllānum -ī, n Bovilsko (ozemlje): in Bovillano Asc.

2. mestece ali vas na ozemlju Arpincev; od tod adj. Bovīllānus 3 bovilski, pri Bovilah: fundus Ci. ep.

bovīllus 3 (demin. bovīnus: bōs), star. soobl. za būbulus, goveji: grex L., carnes Th. Prisc.

bovīnātor (bobīnātor) -ōris, m (bovīnārī) kričač, hrupnež, razgrajač, ali (po Gell. in Non.) = tergiversator: est strigosus bovinatorque ore improbus duro Luc. ap. Gell. et ap. Non.

bovīnus 3 (bōs) goveji: Th. Prisc.

bovō, gl. boō -āre.

bōx, bōcis, acc. pl. bōcas, m (gr. βῶξ) boka, neka morska riba: Isid., P. F. — Soobl. bōca -ae, f: Plin.

brabēum -ēī ali brabīum (bravīum) -iī, n (gr. βραβεῖον) bojna nagrada, stava (v pravem pomenu in pren.): Eccl.

brabeuta -ae, m (gr. βραβευτής) brabevt, reditelj, nadzornik bojnih iger, razsodnik (pri bojnih igrah), pobiralec stav: Suet., Ulp. (Dig.).

brabilla -ae, f brabila, neka rastl.: Plin. (tudi brabyla).

brabīum, gl. brabēum.

brāca, slabše bracca, -ae, f, nav. v pl. brācae -ārum, f (germ. ali kelt.) hlače z dolgimi ohlapnimi hlačnicami, kakršne so nosila severna, zahodna in vzhodna ljudstva, pozneje pa tudi Rimljani: Luc., Carmen ap. Suet., Iuv., Lamp., Cod. Th., laxae O., Lucan., virgatae Pr., pictae, Sarmaticae Val. Fl.; pesn. v sg.: Persica braca O.

brācārius (braccārius) -iī, m (brāca, bracca) hlačni krojač: Lamp., Cod. I.

brācātus (braccātus) 3 (brāca, bracca)

1. hlačat, v hlačah, v hlače oblečen: sic existimatis eos hic sagatos bracatosque versari Ci., Satarchae totum corpus bracati Mel.

2. pren.
a) tuj, barbarski, mehkužen: turba Getarum O., miles Pr., Medi Pers.
b) kot zemljepisno poimenovanje = transalpīnus čezalpski: Gallia bracata Mel., Plin. star. ime za Gallia Transalpina, ki se je pozneje imenovala Gallia Narbonensis Narbonska Galija, bracatorum pueri Iuv. dečki iz Narbonske Galije; iron.: cognatio bracata Ci. sorodstvo z ljudmi iz Narbonske Galije.

bracch..., gl. brāch...

bracēs, acc. -em, f gal. ime za neko vrsto belega žita, lat. s(c)andala, „braka“, pira, iz katere so pridobivali slad: Plin.

brāchiālis -e (brāchium) podramen, naróčen: nervus Pl., crassitudo Plin.; subst. brāchiāle -is, n: Plin., Prisc., Ambr., Vulg. in brāchiālis -is, f: Isid. rokav, narokv(ic)a, zarokvica, ki so jo nosili nad komolcem.

brāchiātus 3 (brāchium) z narokv(ic)ami okrašen, rokat; od tod pren. vejnat: vineae Col., arbores Plin.

brāchilis -is, f = brāchiālis -is, f: Isid.