Franja

Thamyrās -ae, m (O., Pr., z acc. -am in -an) in Thamyris -idis, m (Stat.) (Θάμυρις) Tamíras, Tamíris (Tamírid), mitološki traški pevec, ki so ga Muze premagale pri tekmovalni preizkušnji; za kazen so mu vzele plunko in oči.

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

Theodōrus -ī, m (Θεόδωρος) Teodór (Téodor) = „Božidar“, moško ime

1. Teodor iz Bizantija, sofist, Lizijev sodobnik in tekmec: Ci., Q.

2. Teodor iz Kirene, sofist in Sokratov sodobnik, z Aristipom vodja kirenske filozofske šole, razvpit brezbožec: Ci., Sen. ph., Min.

3. Teodor iz Gadare, retor, učitelj cesarja Tiberija: Sen. rh., Q., Suet. — Od tod Theodōrēus -ēī, m (Θεοδώρειος) teodoréjec = Teodorov pristaš ali učenec: Q.

Theodosia -ae, f Teodózija, cvetoča miletska kolonija na Krimu z znamenitim pristaniščem in žitno trgovino: Mel., Plin.

Theōn -ōnis, m (Θέων) Téon

1. slikar z otoka Samos: Plin.

2. neki retor: Q.

3. neki klicar:

4. opravljivi osvobojenec, ki je zaradi svojega zlobnega jezika prišel v pregovor; od tod adj. Theonīnus 3 téonski, teonínski: qui dente Theonino cum circumroditur H.

Theopompus -ī, m (Θεόπομπος) Teopómp

1. z otoka Hios (Chios), Izokratov učenec, grški zgodovinopisec okrog l. 330: Ci., N.; pl. Theopompi Ci. možje kakor Teopomp. Od tod adj. Theopompēus ali Theopompīus 3 (Θεοπόμπειος) Teopómpov, teopómpski, teopompéjski: mos Ci., genus dicendi Ci. ep.

2. Cezarjev privrženec: Ci.

3. Ciceronov privrženec v Aziji: Ci. ep.

Theorāctus -ī, m (*ϑεόρᾱκτος = ϑεόῤῥηκτος) Teorákt (= od boga udarjen z blaznostjo), vzdevek Sirakužana Teomnasta: retinere incipit tabulas Theomnastus quidam, homo ridicule insanus, quem Syracusani Theoractum vocant Ci.

theōrēma -atis, n (gr. ϑεώρημα) učni stavek, izrek, dogma, teorém, starejše pouček: Gell. (z dat. ali abl. pl. -atis), M.; pisano v gr.: percepta appello, quae dicuntur Graece ϑεωρήματα Ci., accipe a me, mi Attice, καϑολικὸν ϑεώρημα earum rerum Ci.

Thērāmenēs -ae, m (Θηραμένης) Terámen z otoka Keos (Ceos), posinovljenec Atenca Hagnona, učenec sofista Prodika, govornik in filozof, vodja trideseterice atenskih tiranov; ker je nasprotoval grozovitostim stanovskega kolega Kritia, je moral popiti strup: N., Ci.

thermipōlium (thermopōlium) -iī, n (gr. ϑερμιπώλιον, ϑερμοπώλιον) preprosta gostilna, krčma, restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče, kjer se je prodajala topla pijača (vino, zmešano z vročo vodo): quos semper videas bibentes esse in [t]hermipolio Pl., ne thermipolium quidem ullum instruit Pl., ecce hominem te, Stasime, nil[i]: satin in thermipolio condalium es oblitus Pl.

thēsaurizō -āre -āvī (thēsaurus) zbirati zaklàd (zakláde), nabirati (si) zaklad(e), kopičiti (si) zaklad(e); z acc. = kot zaklad naložiti (nalagati), pridobi(va)ti si, doseči (dosegati, dosezati): Eccl.

Thēsaurochrȳsonīcochrȳsidēs (Thē(n)saurochrȳsonīcochrȳsidēs) -ae, m (gr. ϑησαυρός, χρυσός, νικᾶν, χρυσός) Te(n)zavrohrizonikohrizíd = „Zlatzakladograb“, šalj. izmišljeno ime: Pl. (Capt. 285 in 633).

Opomba: Po drugi interpretaciji rokopisnega besedila naj bi šlo za obl. The(n)saurocroesonicochrysides, češ da je beseda zložena iz ϑησαυρός (zaklad), Κροῖσος (Krez, Krojz), νικᾶν (zmagati, pridobivati si) in χρυσός (zlato) = „z zlatom bogat človek, ki hoče prekositi Krezove (Krojzove) zakladnice“.

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

thesmophoria -ōrum, n (gr. ϑεσμοφόρια) tezmofórije, praznik na čast Demetri kot zakonodajalki: Serv., Arn., Graeci lygon vocant, alias agnon, quoniam matronae Thesmophoriis Atheniensium castitatem custodientes his foliis cubitus sibi sternunt Plin., Cereri sacrum instituit (sc. Triptolemus) quae Thesmophoria Graece dicuntur Hyg.

Opomba: Arn. in Hyg. zamenjujeta praznik z elevzinijami (elevzinskim praznikom, elevzinskimi misteriji).

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Theuma -atis, n Tévma(t), trg v Makedoniji južno od Metropole proti meji z Etolijo (Ajtolijo): L.

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Thōth (Thōt), m (Θώϑ, Θέυϑ) Tót, egiptovsko božanstvo z ibisovo glavo; Cicero ga istoveti z Merkurjem: Ci., Lact.

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

Thymbra² -ae, f (Θύμβρη) Tímbra, mesto in ravnina v Troadi z Apolonovim svetiščem v svetem gaju: Troiana Thymbra Stat., Thymbrae rector Stat. = Apollo. — Od tod adj. Thymbraeus 3 (Θυμβραῖος) tímbrski, timbrájski; kot subst. m Tímbrec, Timbrájec, Timbrán, Apolonov vzdevek: Stat., Fest., Apollo V.; subst. Thymbraeum -ī, n bot. drugo ime za rastl. sisymbrium silvestre = materina dušica: Plin. — Soobl. Thymbrēïus 3 tímbrski, timbréjski = frígijski: incola O.