Franja

borēus 3 (gr. βόρειος) severen: axis Ci. fr., O. Pri pozn. pesnikih bŏrĕŭs Prisc.

borīa (borēa) -ae, f (gr. *βόρεια: βόρειος) borija, boreja, neka vrsta jašme, jaspisa: Plin.

boricus 3 (boreās) severen: Oceanus Prisc.

borīnus 3 (boreās) severen = severnega vetra: Licentius ap. Aug.

Borīon -iī, n (Βόρειον) Borij, predgorje in tržišče v Kirenaiki: Mel., Plin.

borīth, n, indecl. (hebr.) bot. milnica: Vulg.

borriō (burriō) -īre mrgoleti, gomazeti: Ap.

Borsippa -ae, f Borsipa, babilonsko mesto: Iust.

Borysthenēs -is, m (Βορυσϑένης) Boristen(es) (zdaj Dneper), veletok v Sarmatiji: Cu., Mel., Plin. idr. Od tod adj. Borysthenius 3 Boristenov, boristenski: amnis O. veletok Boristen; subst. Borysthenis -idis, f Boristenida, prej Olbia, mesto ob Boristenu, miletska naselbina: Mel., Borysthenidae -ārum, m preb. ob Boristenu: Pr. Soobl. Borysthenītae -ārum, m (Βορυσϑενῖται): Macr.

bōs, bovis, gen. pl. nav. boum, pa tudi bovum (Ci., Hier.) in bovom (V.), st.lat. boverum (Ca.), dat. in abl. pl. nav. būbus (pri Aus. bŭbŭs) ali bōbus (Ci., H.), m in f (prim. gr. βοῦς, dor. βῶς)

1. govedo; kot masc. bik, vol, kot fem. krava: Ci. idr.; preg.: bos lassus fortius fingit pedem Aug., Hier. stopa trše, clitellae bovi sunt impositae Poeta in Ci. ep., Amm. = prisoja se mi nekaj, čemur nisem kos, prim.: non nostrum, inquit, onus; bos clitellas Q.; šalj. met. iz govejega usnja rezan bič: ubi vivos homines mortui incursant boves Pl.

2. pren.
a) o živalih, podobnih govedu: α) bōs Lūca ali Lūca (lūca) bōs, gl. Lūca pri Lūcānī. β) severni jelen, los: est bos cervi figurā C. γ) „(morski) vol“, morska riba iz družine ploč: O., Plin.
b) ozvezdje Bik ali Junec: Varr.

Opomba: Nom. sg. bovis: Varr., Petr.

boscis -idis, f ali boscas -adis, f (gr. βοσκάς) boscida, boskada, neha majhna raca: Col.

Bosporus (Bosphorus) -ī, m (Βόσπορος, Βόσφορος, po mitu o Ioni iz βοῦς in πόρος = „Goveji brod“) Bospor, morska ožina. Poseb.

1. B. Thrācius (Βόσπορος Θράκιος ali τὸ Βυζαντιακὸν στόμα) Traški Bospor (zdaj Bospor) med Trakijo in Malo Azijo: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus Bospor: Mel., Val. Fl., navita Bosporum Poenus perhorrescit H., navita Bosporum tentabo H.

2. B. Cimmerius Kimerski Bospor med Črnim in Azovskim morjem: Varr., Mel., Plin., Amm.; pogosto tudi samo Bosporus (Bosporos) Bospor: Mel., Bosporos et Tanais superant O., qui super Bosporum colunt Cu.; navita Bosporûm poenas perhorrescit H. (nam. navita Bosporum Poenus perh.) se boji nevarnosti obeh Bosporov (= Traškega in Kimerskega); met. kot fem. Kimerski Bospor = pokrajine ob Kimerskem Bosporu, bosporsko kraljestvo: Pr., Bosporum confugere Ci. na bosporsko obalo. Od tod adj.
a) Bosporius (Bosphorius) 3: O. ali Bosporeus 3: Sid. (Βοσπόριος, Βοσφόριος) in
b) (v lat. obl.) Bosporānus 3 bosporski: Bosporanum bellum, Mithridates Bosporanus T., tractus Val. Max.; subst. Bosporānī -ōrum, m Bosporci, preb. ob Bosporu: Ci., T.
c) Bosporicus 3 bosporski: mare Gell.

Bosra -ae, f, gl. Bostra.

Bōstar -aris, m (Βῶσταρ) Bostar, punsko moško ime: Ci.; poseb. Hasdrubalov podpoveljnik l.217, ki ga je pozneje Hanibal kot poročnika poslal k mak. kralju Filipu: L., Sil.

Bostra -ae, f (ἡ Βόστρα) Bostra, po Trajanu glav. mesto rim. pokrajine Arabije: Amm. — Soobl. Bosra (Bozra) Bosra, Bozra: Vulg. ō— Od tod adj. Bostrēnus 3 (Βοστρηνός) bostrski, iz Bostre, kot subst. masc. Bostran: Ci. ep.

bostrychītis, acc. -tin, f (gr. *βοστρυχῖτις), po drugih bostrychītēs -ae, m bostrihit, neki dragulj: Plin.

botanicum -ī, n (gr. βοτανικόν) zeliščnjak, herbarij: Isid.

botanismos -ī, m (gr. βοτανισμός) puljenje plevela, pletje: Plin.

botellus -ī, m (demin. botulus) klobasica: Mart., Sid.