Franja

Boēthius, gl. Boētius.

boēthus -ī, m (gr. βοηϑός) pomočnik pisarja: Cod. I.

Boēthus -ī, m (Βοηϑός) Boet,

1. neki stoik: Ci.

2. sloviti umetnik v izdelovanju bronastih posod okoli l. 370, najbrž iz Halkedona (ali iz Kartagine): Ci., Plin.

Boētius (Boēthius) -iī, m (s popolnim imenom Anicius Manlius Torquatus Severus Boetius) Anicij Manlij Sevér Torkvat Boetij, rojen v letih od 470 do 475 po Kr., konz. l. 510, izvrsten filozof, l. 524 obglavljen v ječi, kjer je napisal svoje najslavnejše delo De consolatione philosophiae libri V.

Bōgud -udis, m Bogud, sin in naslednik Bokha, kralja tingijske Mavretanije, Cezarjev in pozneje Antonijev zaveznik; ujel in usmrtil ga je Agripa l. 31: Ci. ep., L. ap. Prisc. idr. Od tod adj. Bōgudiānus 3 bogudski: Mauretania Plin. (ker ji je vladal Bogud).

Bōī, gl. Bōiī1.

bōia -ae, f (najbrž = Bōia, fem. adj. Bōius = „boja“, torej način vklepanja, ki so se ga Rimljani naučili od Bojcev; gl. Bōiī¹) jarmasta lesena ali železna ogrlica, ovratna vklepnica, ovratna spona, ovratni okovi za vklepanje sužnjev in zločincev; v sg. le pri Pl. (Capt. 888) v besedni igri: Boius est, boiam (Boiam) terit (v sramotilnem pomenu = quasi subiungit); sicer v pl. bōiae -ārum, f: Hier., Prud., Isid.

Bōia, gl. Bōiī1.

Bōiī¹ (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.

Bōiī² -ōrum, m Boji, tarbelski kraj v Akvitaniji: Paul. Nol.

Bōiorīx -īgis, m Bojorig (= bojski kralj),

1. kralj Bojcev, s katerim se je l. 560 bojeval konz. Tiberij Sempronij Long: L.

2. kralj Cimbrov, ki ga je premagal Marij: L. epit., Fl.

Boius -ī, m (Βοῖος) Boj, slavni tekač: Corn.

Bōla -ae, f Bola: V.; Bōlae -ārum, f Bole: L. prastaro glav. ekvovsko mesto v Laciju (zdaj Lugnano). Od tod adj. Bōlānus 3 bolski: ager L.; subst. Bōlānī -ōrum, m Bolanci, preb. Bol(e): L., Plin. — Kot nom. propr. Bōlānus -ī, m Bolan: H.; kot rim. priimek Bolan (Bolski): Ci. ep.

bolbīnē, gl. bulbīnē.

Bolbitīnē -ēs, f (Βολβιτίνη) Bolbitina, mesto v spodnjem Egiptu (zdaj Rosette ali Rashid). Od tod adj. Bolbitīnus 3 bolbitinski: ostium Plin. (ustje Nila), Bolbiticus 3 bolbitinski: ostium Mel. (tudi Volbiticum) = ostium Bolbitinum.

bolbiton -ī, n (gr. βόλβιτον) kravjek, govejek kot zdravilo: Plin.

bolbus, gl. bulbus.

bōlētar -āris, n (bōlētus) posoda za gobe; v pl.: Mart. — Soobl. bōlētārium -iī, n: It.

bōlētus -ī, n (iz gr. βωλίτης) užitna goba, poseb. kukmak, pečenka, najboljša vrsta užitnih gob: Pl., Sen. ph., Plin. idr., delectabili cibo, boleto T.

bolis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. βολίς puščica)

1. žareča puščična pozračnina: Plin.

2. grezilo, svinčnica: Vulg.