Franja

Acrātus -ī, m Akrat, Neronov osvobojenec: T.

ācrēdō -inis, f (ācer) ostrina, rez, bridkost: Plin. Val., Th. Prisc.

acrēdula (agrēdula) -ae, f akredula (agredula), neznana žival, pri Ci. poet. (De div. I, 8, kjer je prvi zlog dolg) prevod gr. ὀλολυγών, ki tudi ni jasen; po nekaterih razlagah je acredula veliki slavec, po drugih čuk ali zelena žaba ali čriček: Isid.

ācriculus 3 (demin. ācer) nekoliko oster, vročekrven, zajedljiv; subst.: ille acriculus Ci. oni vročeglavček.

acridium -iī, n (iz δακρύδιον solzica) = diagrydion: Isid.

acrifolius (acrufolius, agrifolius) 3 (acus -eris in folium), tudi aquifolius 3 (acus -ūs in folium) ostrolisten, igličastolisten: aquifolia ilex, arbor Plin. = aquifolia -ae, f (gl. v nadaljevanju). Od tod subst. acrifolium: Tarquitius Priscus ap. Macr. ali agrifolium -iī, n: Plin. Val. = aquifolia -ae, f ali aquifolium -iī, n: Plin., ostrolistni javor, bodika, božje drevesce; od tod adj. acrifolius (acrufolius) 3 iz bodikovine: vectes Ca. in po njem Plin. (pri njem tudi vectes acrufolios in aquifolios v istem pomenu).

ācrimōnia -ae, f (ācer)

1. ostrina, oster okus, oster duh: Ca., Col., Plin., Arn.; occ.
a) želodčna kislina: Plin.
b) huda, ostra izparina: Cael.

2. pren.:
a) ostrina, bistrost: cernendi Aug.
b) duševna bistrina, ostroumnost: Acc. et Naev. ap. Non.
c) ostrost, strogost, osornost, rodost: nimium acrimoniae habere Corn.
č) krepkovoljnost: Glabrionis patris vis et acrimonia Ci.; vis et acrimonia causae Ci. krepost, gravitatis et acrimoniae plurimum habere Corn.
d) živahnost razpravljanja (naspr. sermo mirno opisovanje ali razlaganje): Corn.

Acrisius -iī, m (Ἀκρίσιος) Akrizij, argejski kralj, Abantov (Abās) sin, Danajin oče: V., H., O., Hyg. Od tod:

1. patronim
a) Acrisiōnē -ēs, f (Ἀκρισιώνη) Akriziona, Akrizijeva hči Danaja: V. (Catal.).
b) Acrisiōniades -ae, m (Ἀκρισιωνιάδης) Akrizijev vnuk, Akrizionin sin ( = Perseus): O.

2. adj. Acrisiōnēus 3 (Ἀκρισιώνειος)
a) Akrizijev, sploh argoški, argejski: arces (= Argos) O. argejski grad.
b) Akrizionin = Danajin: amores Col., muri (= Ardea, mesto, ki ga je baje ustanovila Danaja) Sil.

Acritās -ae, m (Ἀκρίτας) Akrit, rt v Meseniji (Capo di Gallo): Mel., Plin.

ācritās -ātis, f (ācer) ostrina; pren. živost: Acc. ap. Non., Gell.

ācritūdō -inis, f (ācer)

1. ostrina (kakega soka idr.): Vitr.

2. pren. čilost, stanovitnost: populi Rom. Gell.; v slabem pomenu rodost: morum Ap.

ācrivōx -vōcis (ācer in vōx) ostrega glasu, vreščeč, vreščav: Arn.

acrō -ōnis, m (gr. ἄκρων) zunanji deli, okončine (zlasti rilec, ušesa in noge prašiča), poseb. svinjski parklji kot jed: P. Veg. Podobno tudi acrocōlia, n pl. (gr. ἀκροκώλια): P. Veg., Cael.

acroāma -atis, n (gr. ἀκρόαμα iz ἀκροᾶσϑαι)

1. kar se z zanimanjem posluša, predavanje za zabavo, naslada za ušesa, zabava: quod acroama aut cuius vocem libentissime audiret Ci.; prim.: interdum ἀκροάματα audiebamus, interdum iucundissimis sermonibus nox ducebatur Plin. iun.

2. met. glasbenik, pevec, predavatelj, čitalec, prostovoljen pripovedovalec, šaljivec: nemo in convivio eius aliud acroama audivit quam anagnosten N., ipse ille maxime ludius, non solum spectator, sed actor et acroama Ci.

acroāsis -is, acc. -in, abl. -ī, f (gr. ἀκρόασις) poslušanje, zlasti javnega predavanja: Varr. ap. Non.; met. javno predavanje samo: in acroasi legere Ci. ep., acroasin facere Vitr., Suet.

acroāticus 3 (gr. ἀκροατικός) slušateljem namenjen: Gell.

Acroceraunium -iī, n Akrokeravnij, epirsko predgorje: Acr. promunturium Plin.; pl. Acroceraunia -ōrum, n (τὰ Ἀκροκεραύνια) Akrokeravnije, celo visokogorsko sleme ob epirski obali: Plin., tudi = Acroceraunium predgorje Akrokeravnij, Keravensko predgorje, znano po pogostih brodolomih na čereh tamkajšnjega morja (prim. Ceraunia pri ceraunius) qui vidit ... infames scopulos Acroceraunia H.; pren. apel. = čeri, kleči, nevaren kraj: haec tibi sint Syrtes, haec Acroceraunia vita O.

acrochordōn -ōnis, f (gr. Ἀκροχορδών) nekaka bradavica: Cels.

acrocōlēfium -iī, n (gr. ἀκροκωλήφιον) najzgornejši del svinjske noge: P. Veg.

acrocōlia, gl. acrō.