Franja

āxiculus¹ -ī, m (demin. āxis¹)

1. osica ali vratilo pri kolesu: Vitr.

2. kolotura, škripec: ex torno facti axiculi Vitr.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

āxis², pravilneje āssis, -is, m (f le pri Pall.) (prim. āsser) deska, platnica, podnica: Vitr., Col., Plin., Gell., super ea tigna transversas trabes inicere easque axibus religare C.

azȳmus 3 (gr. ἄζῡμος) opresen, nekvašen, surov, svež; subst. azȳmon -i, n opresnik (kruh iz nekvašenega testa), nekvašenik: Eccl. (pri njih āzy̆mon).

Babulōnicus, gl. Babylōnicus pri Babylōn.

Babylōn -ōnis (-ōnos Cl.), acc. nav. -ōna, f (Βα-βυλών) Babilon, v svetem pismu Babel -ēlis, f Babel, glav. mesto babilonsko-asirskega kraljestva ob obeh bregovih Evfrata (zdaj razvaline pri kraju Karbala): Ci., N., O. idr. Od tod adj.

1. Babylōnius 3 babilonski: miles Pl., arx Cu., numeri H. astrološki izračuni kaldejskih vedežev = vedeževanje (prerokovanje) iz zvezd; od tod Babylonius Horops Pr. zvezdoznanec; subst. Babylōnius -iī, m Babilonec: Ci.; Babylōnia -ae, f
a) (sc. mulier) Babilonka: O.
b) (sc. terra) Babilonija, pokrajina ob dolnjem Evfratu in Tigridi, domovina kaldejskih ved astronomije in astrologije, v širšem pomenu celotno babilonsko-asirsko kraljestvo: Cu. idr.
c) (sc. urbs) mesto Babilon: L., Cu., Iust.

2. Babylōnicus (Babulōnicus) 3 babilonski (babulonski): Lucr., Plin., Eccl., peristromata Pl. umetelno tkane odeje ali preproge z vpletenimi podobami, pelles Icti. maročansko usnje; subst. Babylōnicum -ī, n babilonska odeja ali preproga: Lucr., Syrus ap. Petr., Ulp. (Dig.).

3. Babylōniēnsis -e babilonski, iz Babilona: miles Pl.

baccha (pri nekaterih bacca) -ae, f (Bacchus) v hispanščini = vino: Varr.

bacchia (pri nekaterih bachia) -ae, f (Bacchus) neke vrste čaša: Isid.

bacillum -i, n (demin. baculum)

1. paličica, palčka, šibica, količek: lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., bacillum aliud est inflexum …, aliud ita natum Ci., nullo dextram subeunte bacillo Iuv.

2. occ.
a) liktorska palica: anteibant lictores non cum bacillis, sed cum fascibus duobus Ci., lictor … converso bacillo (pri nekaterih baculo) oculos misero tundere vehementissime coepit Ci. — Soobl. bacillus -i, m: Isid.
b) kopjišče: inversi teli Ap.

Bactrus (Bactros) -i, m (Βάκτρος) Bakter (zdaj Balkh-ab), reka pri Baktrah, Oksov pritok: Cu., Lucan.

baculum -i, n ali redkeje (pri pozn. avtorjih) baculus -i, m (prim. gr. βάκτρον, βακτηρία palica, lat. imbēcillus slaboten, „nepodprt“) palica, drog, kol: summa papaverum capita (mahove vršičke) baculo decutere L., baculum agreste O., baculo, quem dextra gerebat O.; pastirska palica: pastor baculo innixus O.; liktorska palica: lictor … converso baculo (pri nekaterih bacillo) oculos misero tundere vehementissime coepit Ci.; avgurska palica = lituus: augur dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens L.; žezlo: argenteo baculo Fl.; poseb. žezlo gledaliških kraljev: elapsum baculum cito resumere Suet.; oporna palica pri hoji, zlasti slepca ali invalida, hodaljka, bergla: Fl., baculum aureum inclusum corneo L., minus baculo eget crus Cels., innitens baculo O., Sen. rh., innixa baculo senectus Sen. ph., caecorum baculum fuit Hier.; od tod kot značilnost cinikov: pera et baculum Ap., pera, baculus Aus., hunc novi cum baculo peraque senem Mart.; cepec: baculis excutere spicas Col.; zapah: Vitr.

Baetis (ali Bĕtis pri Paul. Nol.) -is, acc. -im ali -in, abl. -e ali -ī, m (Βαῖτις) Betis (arab. izvora = „velika reka“), glav. reka južne Hispanije (zdaj Guadalquivir): L., Plin. idr. Od tod

1. adj.
a) Baeticus 3 betski, ob Betisu (ležeč): provincia Baetica (Βαιτική) Col., Plin., T. Betska pokrajina v jugozahodni Hispaniji (zdaj Andaluzija in del Granade), znamenita po obdelavi volne, Baeticae lacernae Mart. iz betske volne, aër Iuv.; subst. Baetica -ae, f = provincia Baetica, Betika: Mel., Plin.; Baeticī -ōrum, m Betičani: Plin. iun.
b) Baeticātus 3 v betsko volno oblečen: Mart.
c) Baeticola -ae (Baetis in colere) ob Betisu bivajoč: viri Sil.
č) Baetigena -ae (Baetis in genere = gignere) ob Betisu rojen: viri Sil.

2. subst. Baetūria -ae, f (Βαιτουρία) Beturija, severozahodni del betske Hispanije med Betisom in Ano (Anas): L., Plin.

Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.

bālaena, mlajša in pravilnejša obl. ballaena (pri pozn. avtorjih tudi ballēna: Veg., P. F., bālēna: Isid.), -ae, f (izpos. φάλαινα) kit: Pl., O., Plin. idr.

balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

1. želod: Plin.

2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.

Bandusia -ae, f Banduzija, studenec na Horacijevem sabinskem posestvu, ki ga je sam pesnik poimenoval po studencu pri Venuziji: H.

Baptae -ārum, m (Βάπται krstniki, ki so svoje novince pri posvečevanju krstili z vodo) Bapti, svečeniki traške, pozn. atenske boginje Kotite (Κοτυττώ, Cotyttō): Iuv.

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).