Franja

bitūminō -āre -āvī -ātum (bitūmen) osmoliti, zasmoliti (osmoljevati): Ambr., Aug.

bitūminōsus 3 (bitūmen) „poln zemeljske smole“, z zemeljsko smolo napojen, peklinast: fontes, terra Vitr.

Biturīgēs -um, m Biturigi, kelt. ljudstvo v Akvitaniji južno od Loare: L. Delilo se je na dva rodova: Biturīgēs Vīviscī Biturigi Viviski z glavnim mestom Burdigalo (zdaj Bordeaux): Plin., in Biturīgēs Cubī Biturigi Kubi (pri C. in Sid. le Biturīgēs) z glav. mestom Avarikom (Avāricum), pozneje Biturigami (Biturīgae), zdaj Bourges: Plin.; sg. Biturīx -īgis, m Biturig: Lucan. Od tod adj. Biturīcus 3 bituriški: vitis Col., Isid., Biturīgiacus 3 bituriški: vitis Plin.; subst. Biturīgae -ārum, f Biturige, glav. mesto Biturigov Kubov: Amm., Sid.

biumbrēs (bi in umbra) = amphisciī: Isid.

biūrus -ī, m (hibrid iz bi in οὐρά rep) dvorepnica, vrsta podgane: Plin.

bivertex -icis (bi in vertex) dvogrb, dvovrh, z dvema vrhoma: Parnassus Stat., mons Sid.

bivira -ae, f (bi in vir) drugič omožena ženska, ženska, ki ima ali je imela drugega moža (naspr. univira): Varr. ap. Non., Aug.

bivius 3 (bi in via) dvopoten, razpoten: fauces V. vhodi v soteske z obeh strani, calles Val. Fl.; subst. bivium -iī, n

1. dvopotje, razpotje, razkrižje: Plin., Fl., cum ad bivia consisteres L., in bivio portae V. (ena pot vodi do obale, druga stran od morja).

2. pren.
a) dvojna pot = dvojen način, dvojno sredstvo: bivium... nobis ad culturam dedit natura: experientiam et imitationem Varr., in bivio distineatur amor O. (o ljubezni do dveh deklet).
b) bivium Pythagorae Aus. Pitagorovo razkrižje, t.j. črka Y (littera Pythagorae), s katero je Pitagora baje primerjal dvojno pot življenja: pot kreposti in pot pregreh.

Bīzācēnī, gl. Bȳzācium.

Bīzanthē (N.) in Bīsantē (Mel., Plin.) -ēs, f (Βισάνϑη) Bizanta, Bisanta, traško mesto ob Propontidi, pozneje Rhaidestos.

Bizōnē -ēs, f Bizona, traško mesto: Mel., Plin.

blāchnon -ī, n (gr. βλῆχνον) divja praprot: Plin.

blacterō -āre (onomatop., prim. blaterō) blablakati, blekati; o žabi kvakati: Sid.

blaesus 3 (gr. βλαισός) čebljav, bebljav, jec(lj)av: balbus et blaesus Icti. jecljavec in bebljavec, madidi et blaesi Iuv. (o pijancih). — Kot priimek Blaesus -ī, m Blez: conditor tardae Blaesus cognomine Cyrrhae (= Aristaeus) O.; poseb. ime Junijevega, Pedijevega in Sempronijevega rodu, npr. Iunius Blaesus Junij Blez, legat v Panoniji, ko je ces. Tiberij nastopil vladarstvo: T. Od tod adj. Blaesiānus 3 Blezov, blezovski: facis ipse Blaesianum Mart. po Blezovo, kakor Blez.

Blanda -ae, f Blanda,

1. primorsko mesto v Lukaniji: Mel., Plin. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: L.

2. primorsko mesto v tarakonski Hispaniji: Mel. Soobl. Blandae -ārum, f Blande: Plin.

blandiculē, adv. (*blandiculus iz blandus) precej priliznjeno, precej laskavo: respondere Ap.

blandidicus 3 (blandus in dīcere) priliznjeno govoreč, priliznjen: Pl.

blandificus 3 (blandus in facere) priliznjen: M.

blandifluus 3 (blandus in fluere) lahno, rahlo se razširjajoč (razprostirajoč): odor, uvae Ven.

blandiloquēns -entis (blandus in loquī) priliznjeno govoreč, priliznjen: oratio Laberius ap. Macr.