Franja

bisonus 3 (bis in sonāre) dvojno zveneč, doneč, dvozvonek: Serv.

bissext..., gl. bisext...

bissyllabus, gl. bisyllabus.

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

bisulcis -e (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, preklan: bisulcis lingua (anguis) Pac. ap. Non.; pren.: bisulci linguā Pl. (človek) z razcepljenim jezikom = dvojezičnik, hinavec.

bisulcus 3 (bi in sulcus) „dvobrazden“, od tod dvocepen, razcepljen, preklan: Col., lingua O., Plin., cauda, forcipes Plin., bisulcum aliquid ferri Tert. škarje; poseb. o živalskih parkljih: ungula Varr. ap. Non., pes O., Plin., pedes Lucr.; subst. bisulcum -ī, n (sc. animal), nav. v pl. dvoparkljaste živali, dvoparkljarji: Plin.

bisyllabus 3 (bi in syllaba) dvozložen: Varr. — Pisava bissyllabus 3: Macr.

bitempus -oris (bi in tempus) = δίχρονος, dvočasen, dvojnotrajen: Prisc. (o dvojni dolžini zlogov).

Bīterrae, Bīterrēnsis, gl. Baeterr...

Bithyae (Bitiae) -ārum, f Bitije, skitske ženske, ki naj bi imele po dve zenici v očeh: Plin.

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.

Bitiae, gl. Bithyae.

Bitiās -ae, m (Βιτίας) Bitija,

1. Trojanec, Alkanorjev sin in Pandarov brat dvojček, Enejev tovariš: V.

2. neki Tirec na Didoninem dvoru: V.

bītō, gl. baetō.

Bitōn -ōnis, m (Βίτων) Biton, sin argoške svečenice Kidipe, Kleobijev brat, ki je slovel po ljubezni do matere: Ci., Val. Max., Serv.

Bittis -idis, f Bitida; gl. Battis.

Bituītus -ī, m Bituit, arvernski kralj v vojni Alobrogov z Rimljani: L. epit., Val. Max., Fl., Eutr.

bitūmen -inis, n (izpos. iz katerega od osko-umbr. narečij) kamena ali zemeljska smola, kamena peklina, asfalt: Lucr., H., Cu., T. idr., nigrum V., tenax O., liquidum Vitr. kameno olje (nafta).

bitūminātus 3 (bitūmen) z zemeljsko smolo napojen (pomešan), peklinast: aqua Plin.

bitūmineus 3 (bitūmen) iz kamene pekline, iz zemeljske smole: vires O. mogočna zemeljska smola.