Franja

tri-nummus (tri-nūmus) -ī, m (trēs in nummus) trinúm(us), novec, po vrednosti enak trem sestercijem ali trem drahmam, trigrošnik; šalj.: huic ego die (= diei) nomen Trinummo facio Pl. Tridrahmič, Trigrošnik, Triparič; Trinummus „Trigrošnik“ je tudi naslov neke Plavtove komedije: Pl.

triō -ōnis, m (terere)

1. mlateči (mlatilni) vol, vol mlatič, vol mlatec: Varr., Gell.

2. metaf. triōnes medveda (Veliki in Mali medved) ali Voz (Veliki in Mali voz) ozvezdje, ki ima obliko voza in v njega vpreženih volov: Naev. fr., Mart., Cl. idr., gelidi triones O., gemini triones V.; septem triones gl. septemtriōnēs.

triobolos in triobolus -ī, m (tuj. τριόβολος) trióbol, trije óboli = pol drahme, novčič (za označitev malenkosti ali majhne vrednosti): debere tibi triobolum Pl., non ego homo trioboli sum Pl. zanikrnik, zanikrnež, malopridnež; kot utežna mera: Ca., Cael.

triplex -icis, abl. -ī (trēs in plicāre; prim. du-plex)

1. trigub (trogub), triguben (troguben), triležen (troležen), triskladen (troskladen), trojen, naguban, zganjen: illi robur et aes triplex circa pectus erat H.

2. metaf. tridelen (trodelen), iz treh delov sestoječ, trojen: forma (Cerberus, Geryones) O., cuspis O. trizob (Neptunov), regnum O. (zemlja, morje, podzemlje), mundus O. (nebo, zemlja, morje), Plato triplicem finxit animum C i. (ratio, ira, cupiditas), gens V. iz treh plemen, triplemenski, porticus Suet. s trojno vrsto stebrov.

3. occ.
a) trojen: acies C., L., murus V.; subst. α) triplex -icis, n = triplum trojno, trikrat toliko: pediti centeni dati, triplex equiti L., sume tibi triplex H. β) triplicēs -um, m (sc. codicilli) tridelna (trodelna) tablica, pisalna deščica s tremi tablicami ali listi: Ci., Mart.
b) pesn. (o treh skupaj sodečih bitjih) trije (tri) skupaj: deae (= Parcae) O., Minyēides O. tri sestre Mineide, Diana O. (Diana — Luna — Hecate), greges Pr. tri tolpe bakhantov.

tri-portentum -ī, n (ter in portentum) trikrat čudna stvar ali prikazen ali pojav = zelo (izjemno, hudo) čudna stvar ali prikazen ali pojav: quom (cum) deum triportenta Pac. ap. Varr.

tripudiō -āre -āvī -ātum (tripudium)

1. trikoračno (trokoračno, v treh korakih) stopati (plesati), kakor so plesali salijski svečeniki: qui in honesto saltatu tripudiant Lact.; potem tudi plesati divji bojni ali orožni ples: (sc. Hispani) tripudiantes more suo L.; o starorimskem bojnem plesu ob svečanih in veselih priložnostih, npr. o bakhantih idr. plesati, poskakovati: Acc. idr., inter lusum ac festa tempora virilem in modum Sen. ph., in privato pulpito Sen. ph., sacro gradu Ven., in terra Porph.; od tod

2. metaf. od veselja poskakovati (in vriskati), veseliti se, radovati se: tot in funeribus rei publicae exsultans ac tripudians Ci., honesta saltatio, quā tripudiat animus Ambr.

tripudium -iī, n (prvi del (*tri-) je etim. dokazljiv, drugi ne (morda pēs ali pudēre); prim. re-pudium, pudet)

1. trikoračni (trokoračni) orožni ali zmagoslavni ples, trikorak (trokorak): Salios per urbem ire cum tripudiis iussit L.

2. sinekdoha bojni ples (divjih narodov, kadar gredo v boj), ples v orožju: tripudia Hispanorum L., cantus (sc. Gallorum) ineuntium proelium et ululatus et tripudia L.; o divjem bakhantskem plesu: Cat.

3. (v avgurskem jeziku) ugodno znamenje: tripudium solistimum L., Ci., Suet., Fest., P. F., Serv. polnoveljavno znamenje (če so svete kokoši (pulli) tako hlastno zobale, da jim je hrana padala iz kljunov na zemljo).

tri-quetrus 3 (iz *tri-qu̯adros, *tri- (trēs) in indoev. kor. *qu̯ēd-, *qu̯ōd- oster; prim. got. hwaet = stvnem. (h)waz oster, stvnem. hwāzan preklinjati, got. ga-hwatjan = stvnem. hwazzan, wezzen = nem. wetzen)

1. trikoten, triogeln, trioglat: insula (= Britannia) C., ager Col., esse triquetra aliis, aliis quadrata necesse est Lucr., littera (= gr. črka Δ) Amm.; subst. triquetrum -ī, n astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): in triquetro Plin.; tako tudi: Iovis sidere triquetro (adj.) Plin. v trikotnem položaju (stanju).

2. pesn. = sicíl(ij)ski (ker so Sicilijo zaradi njene trikotne oblike imenovali Triquetra -ae, f: Plin.; prim. Trīnacria): triquetrā tellure H., triquetrae orae Lucr.

Opomba: H. (Sat. 2, 6, 55) in Lucr. (4, 651) merita triquētrus 3, Lucr. (1, 717) in Sil. (6, 489) triquĕtrus.

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

trit-avia -ae, f (tritavus) mati pradedovega deda (atavus) ali prababičine babice (atavia): Icti.

trit-avus -ī, m (trēs in avus) oče pradedovega deda (atavus) ali prababičine babice (atavia): Icti., pater, avos, proavos, abavos, atavos, tritavos quasi mures semper edere alienum cibum Pl., quare cur scriptoris industriam reprehendas qui herois tritavum, atavum non potuerit reperire, cum ipse tui tritavi matrem dicere non possis? Varr.; metaf. pl. tritavī -ōrum, m praočetje (praočeti), pradedje (pradedi), (daljni) predniki: leporaria te accipere volo non ea quae tritavi nostri dicebant Varr.

tritomus -ī, m (gr. τρίτομος trirez) trítom = trirez, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 151).

Opomba: V izdajah tudi tritomum -ī, n ali trītōn -ōnis, m.

Trītōn -ōnis, m (Τρίτων) Tríton

I. sin Neptuna in nimfe Salacije, morsko božanstvo, ki se vozi s konji ali morskimi pošastmi in na Neptunovo povelje trobi na školjko, da pomiri razburkano valovje: Ci., V., Cl., Hyg. idr., Neptunus caeruleum Tritona vocat O.; pl. Trītōnēs Trítoni, morska božanstva, demoni, ki služijo drugim božanstvom: V., Plin.; šalj. metaf. ljubitelji ribnikov: isti piscinarum Tritones Ci. ep.; meton. Trītōn Tríton, ime ladje (po podobi na ladijskem kljunu): hunc vehit Triton V. —

II. ime dveh jezer:

1. jezero ob Mali Sirti v Afriki z istoimensko vanj se izlivajočo reko, po egiptovsko-grških mitoloških zgodbah rojstni kraj več božanstev, poseb. Palade (Minerve), ki jo Hom. zato imenuje Τριτογένεια: Mel., Lucan., Stat., Cl. Od tod adj.
a) Trītōniacus 3 (Τριτωνιακός) trítonski, tritoníjaški, pesn. = Páladin: harundo O. trstenica, ki jo je iznašla Palada.
b) Trītōnis -idis in -idos, acc. -ida (Τριτωνίς) α) trítonska, k reki (jezeru) Tríton sodeča: Tritonis palus Sil. ali kot subst. f Tritonis Sil. Tritonsko jezero, jezero Triton, Pallas Tritonis Lucr. tritonska Palada = subst. Tritonis V., O. Tritonka. β) meton. páladski, Páladin: pinus O. = ladja Argo, ki so jo baje zgradili po Paladinem navodilu, arx O. Paladin grad, Paladino mesto = Atene; od tod subst. Tritonis Stat. od Tritonke (Palade) narejena in zato njej posvečena oljka.
c) Trītōnius 3 (Τριτώνιος) trítonski, tritónijski: Pallas virgo V. = subst. Trītōnia V., O. Tritonka, Tritonijka, Palada. Subst. Trītōnida -ae, f Trítonka, Pálada: M.

2. jezero v Trakiji; kdor se je devetkrat potopil v njegove valove, se je baje spremenil v ptico; to jezero imenujeta O. in Lact. Trītōniaca palūs Trítonsko jezero (močvirje). —

III. tríton, morska riba, vrsta tuna: Plin. (32, 153; dvomljivo mesto; prim. tritomus).

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trium-vir -virī, m (trēs in vir) triúmvir (tudi triumvír), član združbe treh mož, trimož: Prisc. idr., C. Gracchum triumvirum ferro necaverat S.; pl. trium-virī -ōrum (pogosteje -ûm), m, tudi trēs-virī in III virī, trium virōrum, m triúmviri (tudi triumvíri), združba treh mož, trimoštvo, trimožje: triumviros coloniae deducendae creaverunt L. Taki triumviri so bili:

I. redni oblastniki:

1. triumviri capitales (pri Pl. le tresviri) jetniški triumviri, trije višji jetničarji, jetniški predstojniki, ki so nadzorovali državne jetnišnice, skrbeli za izvrševanje telesnih in smrtnih kazni ter za mir in javno varnost: L., Ci., Dig. idr., triumviris opus est, comitio, carnifice Sen. rh., si tresviri me in carcerem compegerint Pl., ad tresviros iam ego deferam nomen tuom Pl.; te iste imenuje L. triumviri carceris lautumiarum; sg.: triumvir capitalis Asc. in samo triumvir: Val. Max., Asc.

2. triumviri nocturni triumviri nočnih enot, trije poveljniki redarjev in gasilcev: L., Val. Max., Dig.

3. v municipijih so triumviri triumviri najvišja veja oblasti, sestavljena iz treh mož: Ci. —

II. izredni oblastniki (pristavljeni dat. gerundivi natančneje definira namen njihove izvolitve):

1. triumviri za ustanavljanje kolonij, naseljevanje kolonistov in delitev zemlje mednje: triumviri coloniae deducendae L., agro dando, dividendo, assignando, agris dividendis L., triumvir coloniis deducendis S., triumvir agris dividendis Fl.; tudi triumviri agrarii L.; samo triumvir: cum triumvir coloniam deduxisset Ci.

2. triumviri epulones „pojedniški“ triumviri, trije oskrbovalci javnih pojedin ob raznih igrah: L., tresviri epulones Ci.

3. triumviri mensarii bančni triumviri, trije pooblaščenci za urejanje denarnih zadev (zlasti za poravnavo in izterjavo dolgov): L.

4. triumviri monetales denarni (monetarni) triumviri, trije predstojniki državne blagajne: Dig.; isti se sicer imenujejo triumviri auro (argento, aeri) flando ali feriundo: Ci. ep.

5. triumviri militibus conscribendis naborniški triumviri, trije pooblaščenci za vojaški nabor: L.

6. triumviri sacris conquirendis donisque persignandis so skrbeli za iskanje in nabiranje svetinj (= svetih reči) ter zapisovanje zaobljubljenih darov: L.

7. triumviri reficiendis aedibus triumviri za ponovno postavitev (pogorelih) svetišč: L.

8. triumviri (Gell.) ali tresviri (L. epit.) rei publicae constituendae ustavni triumviri (ustavno trimoštvo), triumviri za vzpostavitev ustavnega reda (za umiritev razmer v državi; tako so se imenovali triumviri Antonij, Oktavijan in Lepid); sg.: triumvir rei publicae constituendae Gell., triumvir rei publicae N.; samo triumvir: Plin., Vell., Suet.; v pl.: triumviri Suet.

triumvirālis -e (triimviri) triúmvirski (tudi triumvírski), trimoški, triumvirálen, trimož ali triumvirov (gen. pl.): flagella H. triumvirski biči (ki jih imajo III viri capitales), supplicium T. (obešanje ali zadavitev, za katero poskrbijo III viri capitales), proscriptio Sen. ph., Lact. za katero poskrbijo triumviri rei publicae constituendae.

tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.

trochilus -ī, m (gr. τρόχιλος) tróhil

1. ptiček, menda priba ali kraljiček ali stržek, palček: parva avis, quae trochilos ibi vocatur, rex avium in Italia, invitat ad hiandum pabuli sui gratia Plin., rursus cum trochilo mustela et cornix Plin., trochilus avicula brevis, dum escarum minutias captat, circa cubantem feram volitans blande genasque eius irritatius titillando pervenit ad usque ipsam viciniam gutturis Amm.

2. kot arhit. t.t. tróhil = žlebič na spodnjem delu jonske in atiške baze stebra: superior et inferior Vitr., astragali faciendi sunt octavae partis trochili Vitr.

Trōglodytae (bolje Trogodytae) -ārum, m (Τρωγ(λ)οδύται) Trog(l)odíti = Jamniki, Dupeljniki, v jamah ali dupljah bivajoče pleme ob zahodni obali Arabskega zaliva v Etiopiji: Ci., Mel., Plin., Cu., Sen. ph., Amm., Ambr., Isid., Iul. Val. — Od tod adj.

1. Trōg(l)odyticus 3 (Τρωγ(λ)οδυτικός) trog(l)odítski: myrrha, balanus Plin.; subst. Trōg(l)odytica -ae, f in Trōg(l)odyticē -ēs, f (Τρωγ(λ)οδυτική) Trog(l)odítika, Trog(l)odítska dežela: Plin.

2. Trōg(l)odytis -idis, f (Τρωγ(λ)οδυτίς) trog(l)odítska: myrrha Plin., Veg.