Franja

Bilbilis -is, acc. -im, abl. -ī Bilbilis,

1. fem. celtibersko mesto v tarakonski Hispaniji, kjer se je rodil pesnik Marcijal (Baubola): Plin., Mart.

2. masc. reka v tarakonski Hispaniji (pri Mart. Salō): Iust.

bilbō -ere (onomatop. z izgubljeno reduplikacijo) „bilbilkati“: bilbit amphora Naev. ap. P. F.

bilībra -ae, f (bi in lībra) dva funta: farris L.

bilībris -e (bilībra) dvofunten =

1. dva funta težek: offae Plin., mullus Mart., panes Cael., coronae Vop.

2. pesn. dva funta vsebujoč, dva funta držeč: aula Pl., cornu H.; subst. bilībris -is, f mera dveh funtov: P. Veg., Vulg.

bilinguis -e (bi in lingua) dvojezičen =

1. z dvema jezikoma; šalj.: ubi alter alterum bilingui manifesto inter se prehendunt Pl. (o pohotnem poljubljanju z jezikoma); pren.: tibiae bilingues Varr. ap. Non. z dvema zaklopkama.

2. dva jezika govoreč, v slabem pomenu = nekakšno „latovščino“ govoreč, lopotajoč: Enn., Luc. ap. Porph., Canusini more bilinguis H., bilingues, a domestico externo sermone degeneres Cu.

3. pren.
a) dvosmiseln, dvopomenski, dvoumen: fabulae Arn. alegorične.
b) dvojezičen, hinavski: Pl., Sil., Cl., homo Ph., Tyrii V.

bīlīōsus 3 (bīlis)

1. žolčnat: alvus, sputum Cels.; subst. bīliōsa -ōrum, n žolčnate snovi: Cels.

2. žolčen, nav. subst. m sg.: Isid.; v pl.: Cels.

bīlis -is, abl. -ī, po H. -e, f

1. žolč (kot izloček jeter): Ca., Lucr., Cels., Col., cum... pituita redundat aut bilis, in corpore morbi... nascuntur Ci., qui purgor bilem H., bilis suffusa Plin. ali suffusio luridae bilis Sen. ph. žolčnica, zlatenica, bile suffusus Plin. žolčen, zlateničen; pl. biles Plin. rumeni in črni žolč.

2. pren. žolč = jeza, bes, srd, čemernost: Pers., Mart., Iuv., Suet., non placet mihi cena, quae bilem movet Pl., bilem id commovet Ci. ep. razjezi, bile tumet iecur H., expellere bilem meraco H., non continere bilem Sen. rh., bilem habere Sen. ph. jezen biti, cui sententiae tantum bilis, tantum amaritudinis inest, ut... Plin. iun.; pl.: biles Venereae Ap.; poseb. ātra ali nigra bīlis črni žolč = otožnost, blaznost, besnost, divja srditost: atra bilis agitat hominem Pl., atrā bili percita est Pl., quem nos furorem, μελαγχολίαν illi vocant, quasi vero atra bili solum mens moveatur Ci., atrae bilis morbus Cels., bilis nigra curanda est et ipsa furoris causa removenda Sen. ph.

bilīx -līcis (bi in līcium) dvoniten, dvožičen: lorica V. oklep iz dvožičnih verižic.

bilūstris -e (bi in lūstrum) dve petletji trajajoč = desetleten: bellum O., Sid.

bilychnis -e (bi in lychnus) dvosvečen, z dvema lučema: lucerna Petr.

bimammius 3 (bi in mamma) dvoprsen; pren.: (vites) purpureae cognomine bimammiae Plin. (ker ima grozdje tako obliko).

Bimārcus -ī, m (bi in Mārcus) Dvojni Mark, naslov Varonove satire: Varr.

bimaris -e (bi in mare) dvomorski = ob dveh morjih ležeč: Corinthus H., Isthmos O.; pren.: morbus Aus. nagnjenost k dvojnemu (nenaravnemu) nečistovanju.

bimarītus -ī, m (bi in marītus) dvojni soprog, dvojni mož, mož dveh žena: Laterensis ap. Ci., flamen Hier.

bimāter -tris, m (bi in māter; gr. διμήτωρ dvomateren) dvomateren, z dvema materama, iz dveh mater rojen, Bakhov vzdevek, ker ga je rodila najprej Semela, nato pa še Jupiter iz svojega kolka: O., Hyg.

bīmātus -ūs, m (bīmus) starost dveh let: Varr., Col., Plin., Macr., Vulg.

bimembris -e (bi in membrum) dvouden, dvoličen: Centauri Corn. ap. Macr., Sil. = nubigenae bimembres V. (= pol ljudje pol konji), forma O. dvoudna (kentavrska), puer Iuv. (= pol človek pol žival); subst. pl. bimembrēs, m dvoudniki = Kentavri: Stat., ardescunt germani caede bimembres O., illic lavēre bimembres vulnera O.

bimē(n)stris -e, abl. -ī, (pesn.) tudi -e (bi in mēnsis) dvomesečen, dva meseca star ali trajajoč: porcus H., porca O., consulatus Plancus in Ci. ep., Suet., stipendium L., triticum Plin., stella Plin. ki je dva meseca na istem mestu, spatium Aus.

bimēnstruus 3 (bi in mēnsis) dvomesečen: tempus Cod. Th.

bimeter -tra -trum (bi in metrum) dvometrumski, iz dveh metrumov (iz dveh stopic) sestavljen = dimeter: litterae Sid.