Franja

tremor -ōris, m (tremere)

1. trés, trésenje, tresávica, tresávost, trepèt, trepetánje, trepetávost, drgèt, drgetánje, drgetávost, drhtênje, drhtávica, drhtávost, trémor: Pl., Plin., Macr., Veg., Cl. idr., ut terrorem pallor et tremor consequatur Ci., pallor et tremor et dentium crepitus L., gelidus per ossa cucurrit tremor V. od groze mraz spreleti kosti, od groze se mraz razleze po kosteh, nervorum torpor tremorque Sen. ph., tremor omnium membrorum L., tremor quassat artūs Sen. tr. ali errat per artus Sen. tr., tremor ignium clarus Lucr.; occ. (zemeljski) potres: Sen. ph., Cl. idr., Tellus magno tremore omnia concutiens O., unde tremor terris (sc. sit) V.; pl.: Lucan., Plin. idr., tremores labantis soli Sen. ph., tremores terrae Gell., late disserpunt inde tremores Lucr., sollicito manes totumque tremoribus orbem O.

2. meton. predmet, ki vzbuja trepet ali strah = strah, strašilo, groza: Ponti, saevi Hydaspis Petr., silvarum, ludi Mart.

trepidiārius 3 (trepidus) capljaje (stopic(lj)aje, drobencljaje) ali v kratek drncu idoč ali tekoč: equus Veg.

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

Trēverī ali Trēvirī -ōrum, m

1. Tréver(c)i, Trévir(c)i, veliko germansko pleme ob levem bregu Rena do reke Maas. Sloveli so kot odlični konjeniki; njihova konjenica se je odlikovala v spopadih z Rimljani. Ime tega plemena je ohranjeno v današnjem mestnem imenu „Trier“: C., L. epit., T.; sg. Trēvir -ī, m Trévir(ec): Lucan., T.; v šalj. dvoumju: Treviros vites censeo: audio capitales (sc. tresviros ali triumviros) esse; mallem auro, aere, argento essent (sc. tre(s)viri ali triumviri, tj. denarni predstojniki, (o)skrbniki) Ci. ep. pazi se Trevircev: slišim, da so morilski ljudje; rajši bi videl, da bi kot finančni predstojniki prispevali obilo zlata, medi in srebra.

2. Tréveri, Tréviri, glavno mesto Treverov: Amm.; prej Augusta ali Colonia Treverorum (zdaj Trier): Mel. Od tod adj. Trēvericus ali Trēviricus 3 tréverski, trévirski: ager Plin., tumultus T., urbs (= Trier) Aus.

tri-angulus 3 (tres in angulus) trikoten, trioglen, trioglat, trianguláren: ager, latera Col., species Plin., forma cutis Cels.; subst. triangulum -ī, n (s soobl. triangulus -ī, m: Front.) trikót(nik), triogelnik, triangel: Plin., Q. idr., grues volantes trianguli formam efficiunt Ci.; occ. kot astr. t.t. trikotno stanje, trikoten položaj ali pojav, trikotna razvrstitev premičnic (planetov): ea triangula illi et quadrata nominant Ci.

tribūnal -ālis, abl. -ī, n (tribūnus) tribunál

1. sodni oder, sodni stol, oder. Prvotno je tribunal = tribunski sedež. Pozneje so bili tribunalia leseni, polkrožno zgrajeni odri, do katerih so vodile stopnice; na odru je sedel službujoči uradnik na kurulskem stolu (sella curulis): Q., Mart., Suet. idr., circumstare tribunal praetoris urbani Ci., de tribunali citari Ci. uradno, de sella (sc. curuli) ac tribunali pronuntiat Ci., eum de tribunali deturbavit C., sedens pro (spredaj na) tribunali L., Tiberius iudicio assidebat in cornu (na strani, ob strani) tribunalis T., in tribunali Pompei praetoris urbani sedentes Ci.

2. vojskovodjev sedež v vojaškem taboru: regium (sc. Porsinnae) L., tribunal imperatoris A uct. b. Alx., ascendit tribunal Vocula T.

3. pretorjev sedež v gledališču: Vestalibus locum in theatro, separatim et contra praetoris tribunal dedit Suet.

4. meton. sodni stol =
a) sodišče: pro (pred) tribunali agere aliquid Ci., est certum tribunal, quo hoc crimen reservetur Ci.
b) sodniki, sodni oblastniki, sodni zbor: omne forum (trg = ljudstvo) quem spectat et omne tribunal H.

5. metaf.
a) žalni oder = nagrobni spomenik (kenotaf) v obliki tribunala v čast vojskovodjem ali državnim uradnikom; tak spomenik so postavili npr. umrlemu Germaniku v Epidafni: T.
b) vsaka vzpetina, vzvišek, npr. jez, nasip: structa manibus Plin.; od tod pren. visokost, veličina, vzvišenost: honoris mei Ap.

tribūnicius 3 (tribūnus) tribúnski, tribúnov, in sicer

1. ljudskotribunski, ljudskega tribuna (ljudskih tribunov) (gen.): Val. Max., Fl. idr., potestas C., Ci., vis C., intercessio C. ki pripada ljudskim tribunom, do katere imajo ljudski tribuni pravico, procellas L. ali seditiones S. ki so jih sprožili (obudili) ljudski tribuni, ius, collegium Ci., rogationes, leges Ci. ki so jih predlagali (sprožili) ljudski tribuni, comitia Ci. ep. za volitev ljudskih tribunov, candidati Ci. ep. kandidati za tribunat, potegujoči se za tribunstvo, viatores T. tribunski biriči, sodni sluge; subst. tribūnicius -iī, m (sc. vir) bivši (ljudski) tribun: Ci., L.

2. vojaškotribunski, vojaškega tribuna (vojaških tribunov) („polkovniški“): equites Romanos in tribunicium restituit honorem C.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tribuō -ere -uī -ūtum (gl. tribus)

I.

1. deliti, razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati), razvrstiti (razvrščati), razporediti (razporejati), starejše razredíti (razrejevati): in tempora Ci., rem in partes Ci.

2. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati) med koga, razda(ja)ti: pecunias T., equitibus sesceni denarii tributi Cu. —

II.

1. dodeliti (dodeljevati), podeliti (podeljevati), podariti (podarjati), dati (dajati), darovati komu kaj: lex omnis aut adimit aut tribuit Q., suum cuique Ci., alicui beneficia tribuere (izkazovati) N., bene meritis praemia C., munus, dona O., dona talia nulli Ph., secundam (sc. partem praedae) mihi Ph.

2. metaf. podeliti (podeljevati), nakloniti (naklanjati), dati (dajati), izkazati (izkazovati): vocabula monti O. gori dati ime, poimenovati goro, nomina sibi deorum O. nade(va)ti si imena bogov, vzde(va)ti si božanska imena, terris pacem O., tribuam tibi turis honorem O. božjo čast, alicui dignitatem, honorem C., alicui misericordiam Ci., alicui laudem Ci. ali laudes Pr. dajati hvalo, hvaliti, alicui gratiam Ci. zahvaliti (zahvaljevati) se, veniam alicui T., vitam Lucan. pustiti (puščati) komu življenje, voluntatem beneficiis C. izkazati (izkazovati), (po)kazati, silentium orationi Ci., alicui testimonium egregiae virtutis Ci., gloriam fortuna tribuet Ph., quom igitur rerum ortum tribuis naturae, detrahis deo Lact.

3. occ.
a) prizna(va)ti, dopustiti (dopuščati), prepustiti (prepuščati), pripustiti (pripuščati), dovoliti (dovoljevati), pritegniti (pritegovati, pritezati), prista(ja)ti na kaj, ugoditi (ugajati) komu: quod cum Pompeius et rei publicae et amicitiae tribuisset C., alicui priores partes Ci., aliquid valetudini Ci., alicui multum, omnia (plus, plurimum) tribuere Ci. zelo (bolj, najbolj) čislati koga, veliko (vse, več, največ) staviti na koga, plurimum iudicio tuo tribuo Ci., alicui libentissime Ci. ugoditi (ugajati), biti na uslugo, in vulgus Ci. biti uslužen do vseh. Z zanikanim finalnim stavkom: quos ne tradam, maioribus eorum tribuendum puto T.
b) pripisati (pripisovati), prisoditi (prisojati), šteti komu kaj v (za) kaj, vzeti (jemati), imeti kaj za kaj, zvrniti (zvračati): namque eam esse consuetudinem regiam, ut casus adversos hominibus tribuant, secundos fortunae suae N., id virtuti hostium C.; s predik. dat. neque hoc illi quisquam tribuebat superbiae N.; brez obj.: ne suae magnopere virtuti tribueret C. naj ne pripisuje svoji hrabrosti, naj se ne sklicuje na svoj pogum; pass.: quod illi tribuebatur ignaviae Ci., cum eam observantiam officio tribui (da se izkazuje, da velja) viderent N., id suae culpae non debere tribui C. da se to ne sme šteti njemu v krivico.
c) (čas) posvetiti (posvečati) čemu, porabiti (porabljati) za kaj: tempus conviviis Ci., ut tempora aut litteris aut rei publicae tribueret N., XI dies comitiis perficiendis C.

tribūtārius 3 (tribūtum) davčen, dajatven, tributáren: tabellae Ci. davek prinašajoče = obilna darila obetajoče, necessitas Iust. potreba plačevati davke, solum Plin. ali praeda S. ali Gallus quidam Suet. davku podrejen, davku zavezan, davčno zavezan, civitates Iust. ki morajo plačevati davek (danj).

tribūtōrius 3 (tribūtor) (raz)delitve se tičoč, (raz)delitven, tributóren: actio Icti. tožba za odškodnino proti gospodarju ali očetu, ki je, razdeljujoč „merces peculiares“, zakrivil „dolus“; enako tudi subst. tributāria -ae, f: Icti.

tri-camerātus 3 (trēs in camerātus) tri oddelke (predelke, prekate) imajoč ali tri etaže imajoč, tridelen (trioddelčen, tripredelen, triprekaten) ali trietažen: ecclesia Aug., inferiora arcae bicamerata et tricamerata facies Ambr.; subst. tricamerātum -ī, n soba (shramba, prostor) s tremi prekati, triprekatna soba (shramba, prostor): Hier.

trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.

trīcēsimus (trīcēnsimus, poklas. tudi trīgēsimus) 3 (trīgintā) trideseti: dies, annus Ci., tricesimum annum agens L., annus a tricesimo tertius Aur.; subst. trīcēsima -ae, f (sc. dies) trideseti dan = veliki šabat ali (po drugih) praznik mlaja pri Judih: hodie tricesima, sabbata (asindet.) H. mlaj in sobota, torej dvojen praznik.

trichila -ae, f (iz trstja ali listnatih vej zgrajena) lopa, uta, kočica, šotor, paviljon: V., Col. (poet.), in castris Pompei videre licuit trichilas structas C.; sinkop. soobl. triclia: Petr. (71, 10, po novejših izdajah triclinia).

triēns -entis, m (tria) tretjin(k)a asa ali sploh dvanajstdelne celote, 4/12 = 1/3

1. sploh tretjin(k)a, tretji del: si de quincunce remota est uncia, quid superat? triens (5/12 — 1/12 = 4/12 = 1/3) H., cum sciemus, quantum quasi sit in trientis triente Ci. ep., medicaminis Col., ut triens ex heminā supersit Plin.

2. (kot novec) tríens = tretjina asa: Varr., H., L., Plin., Iuv.

3. tretjina cele dediščine: Dolabellam video Liviae testamento eum duobus coheredibus esse in triente Ci. ep. dediča tretjine, tretjinskega dediča; tako tudi heres ex triente Suet.

4. (kot obrestno določilo) tretjina odstotka na mesec = po našem računu 4 % letno: usurae Icti. po 1/3 odstotka, pensiones Lamp.

5. kot dolžinska mera
a) tretjina orala (iugerum): Col.
b) tretjina čevlja = štirje palci; metaf. tríens = stojalo iz štiripalčnih lesenih koščkov: cum trientes a bubus ducerentur Vitr.
c) tretjina rimskega palca (dígita; gl. digitus): unciae modulus habet diametri digitum unum et trientem digiti Front.

6. (kot tekočinska mera) tretjino sekstárija (= 4 cyathos) držeč kozarec: Pr., potare amethystinos trientes Mart.

7. (pri matematikih, ki so imeli šestico za osnovno število) število dva, dvojka kot tretjina šestice: Vitr.

tri-fōrmis -e (trēs in fōrma)

1. triličen (troličen), trilik (trolik): Chimaera (πρόσϑε λέων, ὄπιϑεν δὲ δράκων, μέσση δέ χίμαιρα Hom.) H., Hecate Sen. tr., diva H. ali dea O. = Artemis (kot Luna — Diana — Hecate) O., canis = Cerberus Sen. tr.

2. trojen: mundi regna triformis (zemlja, nebo, morje) O.

tri-geminus 3

1. v troje rojen, trojiški: filii Pl. ali fratres L. sinovi, bratje trojčki; tudi abs. trigeminī trojčki
a) človeški: Col., Aug.
b) živalski: Col.
c) Trigemini Trojčki, naslov neke Plavtove komedije: Gell.; enalaga: spolia L. trojčkom odvzeta bojna oprava.

2. metaf. trojen: victoria L., Porta trigemina Pl., L., Plin., Front. Trojna vrata (vrata s tremi oboki) v starem rimskem obzidju ob aventinskem vznožju med Aventinom in Tiberinim bregom. — Gl. tudi ter-geminus 3.

trĭgōn¹ -ōnis, m (tuj. τρίγωνον trikot)

1. trigón = trda, z lasmi nagačena odskakujoča žogica, ki so si jo z roko ali mrežo podajale tri osebe, stoječe vsaka v enem kotu trikotnega prostora (od tod njeno ime): Mart. (z acc. -ōna).

2. meton. žoganje s trigónom, žoganje v trikotniku: fugio campum lusumque trigonem H.

trimetrus in trimetros 3 (tuj. τρίμετρος) tri metr(um)e obsegajoč (= v daktilskem metru(mu) obsegajoč tri, v drugih šest stopic), trimetrumski (trometrumski), trimetrski (trometrski): versus Q., metrum, pes, tempora Isid.; subst. trimetrus ali trimetros in (v lat. obl.) trimeter -trī, m trímeter: Q., trimetri iambei H. jambski senarji. Poznolat. soobl. trimetrius 3: Aus., Sid.