Franja

vectūra -ae, f (vehere)

1. prevažanje, vožnja, prepeljava, prepeljavanje, prepeljevanje, voženje, prevoz z vozom ali ladjo: equi idonei ad vecturam Varr., equus ad cursuram vegetus et ad vecturam validus Ap., pro vecturā solvere Ci., vecturae imperabantur C., vecturae causā navigia praebere Ci. za prevažanje; z objektnim gen.: vecturas frumenti iis descripsit C. dovažanje (dovoz) žita; s subjektnim gen.: leonis Ap. z levom.

2. meton. plačilo za vožnjo (prevoz), voznína, prevoznína, vozarína: tris minas pro istis duobus praeter vecturam dedi Pl., hic est Cyclops ille et archipirata, cui vecturam debemus Petr., huic tamen tantae rei praemium vectura persolvit Sen. ph.

Veiī ali Vēī -ōrum, m Vêji, staro etrursko mesto severozahodno od Rima, s katerim je dolgo tekmovalo, dokler ga ni l. 496 osvojil Kamil: Ci., L., Plin., Suet. Od tod

1. adj. Vēiēns -entis, abl. -ī, vêjski: ager Ci., bellum Ci., L., hostis, senatus L., arvum H.; subst. Vēiēns -entis, abl. -e, m
a) Vêjec, preb. Vejev: Ci.; kolekt. Vêjci: L.; pogosto pl. Vēientēs -um, m Vêjci: Ci., L.
b) vêjsko ozemlje, ozemlje Vêjcev: Plin.

2. Vēius 3 vêjski: dux (= Tolumnius) Pr.; subst. kot nom. propr. Vēia -ae, f Vêja, čarovnica in zastrupljevalka: H.

3. Vēiēnsis -e vêjski: Iuno Lact.

4. drugotni adj. Vēientānus 3 vêjski: ager L., uva Mart.; subst.
a) Vēientāna -ae, f (sc. gemma) vêjski dragulj, črn drag kamen, katerega nahajališča so bila pri Vejih: Plin.
b) Vēientānum -ī, n (sc. vinum) domače vêjsko vino (precej slabe kakovosti in neprijetnega okusa): H., Pers., Mart.
c) Vēientānī -ōrum, m Vêjci, preb. vejskega ozemlja: Plin.

Vē-iovis -is, m (vē, vae in Iovis) Vejóvis = zli Jupiter, staro rimsko maščevalno božanstvo, ki so ga istovetili s podzemeljskim Jupitrom (= Plutonom) ali Apolonom: Ci., Gell., Amm. — Star. soobl. Vē-diovis -is, m Vedijóvis: Varr., O. (pri katerem je Vediovis = mali Jupiter, Jupiter kot otrok; prim. vae-grandis); poznejša soobl. Vē-dīus -iī, m Védij: M.

vēli-ficor -ārī -ātus sum (vēlificus)

1. razpe(nja)ti jadra, jadrati, pluti: caerula ad inferos velificata lacus Pr., quantum per quadraginta dies noctesque velificantibus cursus est Mel., sic velificantes portibus suis adremigaverunt Fl.

2. pren. „na vsa jadra“ tj. vneto se truditi za kaj, prizadevno delati za kaj, zavzemati se za kaj, nuditi pomoč, pomoči (pomagati) komu ali čemu, podpreti (podpirati) koga, kaj, pospeševati koga, kaj, iti na roko komu: honori suo Ci., alicui Caelius in Ci. ep., favori civium Fl.

Opomba: Inf. pr. pass.: interea verba iactare et labris inter se velitari, velificarier Afr. fr.

Velīnus 3

1. vélijski, gl. Velia.

2. lacus Velīnus Ci. ep., Plin. ali Velīnus lacus T.; tudi samo Velīnus -ī, m lacus Velini Varr. Velínsko jezero, Velín, močvirsko jezero na Sabinskem, ki je pogosto poplavljalo; da bi preprečil poplavljanje, je dal konzul Manij Kurij Dentat iz jezera speljati vodo: lacūs Velini Plin. velinski odvodni kanali (odvodniki) ali gati, fontes Velini V. Velinovi dotoki, tj. reka Avent in njeni rokavi, rura Velini V. Velinska dolina. Od tod
a) Velīna tribus: Ci. ep., L. epit. ali samo Velīna -ae, f (sc. tribus): H., Pers. velínska (= v Velinski dolini bivajoča) tribus.
b) Velīnia -ae, f Velínija, boginja Velinskega jezera: Varr.

vēli-volāns -antis (vēlum 1. in volāre) = vēlīs volāns „z jadri leteč ali preletavajoč“ = jadrokril, jadrn: iamque mari magno classis cita texitur, exitium examen rapit: adveniet, fera velivolantibus navibus complebit manus litora Poeta ap. Ci.

vēli-volus 3 (vēlum 1. in volāre)

1. „z jadri leteč ali preletavajoč“ = jadrokril, jadrn: naves Enn. ap. Serv. et Macr., rates O., puppes Lucr.

2. „preletavan od jader“ = preletavan od jadrokrilih ladij, poln jadrokrilih ladij: mare V., O., maria L. Andr. ap. Macr.

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vellus¹, velleris, n (gl. vellō), nav. v pl.

1. ostrižena volna, ovčja volna, ovčji kožuh: Tib., Lucr. idr., pastores ante tonsuram inventam vellere lanam sunt soliti, ex quo vellera dicuntur V., vellera lanae H., lanae vellus Ambr., potantia vellera fucum H., vellera digitis trahere O. presti, absinthium in vellere appositum Plin.

2. metaf. volni podobne stvari, npr.
a) svilene niti, svilena preja (z dreves): velleraque ut foliis depectant tenuia Seres V.
b) ovčice (na nebu), oblački: lanae per caelum vellera ferri V.
c) snežinke: densum vellus aquarum Mart.

3. meton.
a) ovčja koža z volno, ovčje runo: Plin., atri velleris agna V., aries vellera siccat V.; occ. (odrto) ovčje ali ovnovo runo: sternitur in duro vellus utrumque (= obeh ovc) solo O., Phrixea vellera O., (sc. bidentium) stratis iacebat velleribus V.; pesn. vsaka (odrta) koža: leonis vellera O. levja koža, levína, cervina O. jelenja koža, jelenovína, ferina O. divjih živali.
b) volnen trak, volnena obveza: Parnasia vellera Stat.

vēlō -āre -āvī -ātum (vēlum 2.)

1. ogrniti (ogrinjati), zagrniti (zagrinjati), pokri(va)ti, zakri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati), ovi(ja)ti: Pl., H., Cat., Sen. ph., Aus. idr., velatus pennis, Delius nebulā velatus O., togā velatus L., capite velato Ci., L., Q., velatā manu Col. z rokavicami (napr. nudā manu), cornua velatarum obvertimus antemnarum V. z jadri opremljenih jadrnic, prunam velante favillā O., torum vestibus velare O., et pecudum fulvis velatur (sc. gens) corpora saetis V.; subst. gerundiv velanda corporis Plin. iun. sram = spolovila.

2. occ.
a) obleči (oblačiti): Cu., H., Tib. idr., velatus veste, amictu, tunicā O., nec te purpureo velent vaccinia fuco O. ne bodi oblečena v obleko, škrlatno pobarvano z brusnicami.
b) accēnsī vēlātī (voj. t.t.) lahko oblečeni: Ci. (gl. accēnsus).
c) ovi(ja)ti, oplesti (opletati), obda(ja)ti, (o)krasiti, (o)kinčati, (o)venčati: caput velatum filo (z obvezo) L., velare tempora myrto V. ali vittis O., velatus tempora (gr. acc.) vittā O., velāre delubra fronde V., Palatia sertis O., velata frondibus hasta O., oratores velati ramis oleae V.

3. metaf. prikri(va)ti, zakri(va)ti, skri(va)ti za čim, s čim: Sen. tr., Plin. iun. idr., odium fallacibus blanditis T., simulatione amoris primas adulescentis cupidines T. — Od tod adv. pt. pf. vēlātō na skrivnem, skrivaj, v temi, v t(e)mini: Tert.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

vēnātor -ōris, m (vēnārī)

1. lovec: C., Veg. idr., pernoctant venatores in nive Ci., leporem venator adurget H.; atrib. = lovec, lovski: canis V., equus Stat.; pren. zasledovalec, raziskovalec, izsledovalec: venator adest nostris consiliis Pl., naturae Ci.

2. metaf. borilec z zvermi v cirkusu ali amfiteatru: Ulp. (Dig.), Tert., Veg.

vēndibilis -e (vēndere)

1. ki ga (kar) je lahko prodati, (lahko, zlahka) prodajen, prodajljiv, (lahko, zlahka) odveden ali odvedljiv: Col., Ap. idr., ea quae faciunt vendibiliorem agrum Varr., merx Plin., via Ci., fundus H.

2. metaf.
a) podkupljiv, kupljiv: milites Amm.
b) priljubljen, popularen, iskan, prijeten: orator, oratio Ci., puella O., sint illa vendibiliora Ci. — Adv. vēndibiliter: quae cutem poliunt, ut sub nomine virginali vendibilius pereant Hier.

venēficium -iī, n (venēficus)

1. „pripravljanje ljubezenskih napitkov“, meton. ljubezenski ali čarovni (čarobni) napitek, ljubezenska ali čarovna (čarobna) pijača: subito totam causam oblitus est idque veneficiis Titiniae factum esse dicebat Ci., amoris veneficium Plin.

2. čaranje, čarovništvo, čarovnija: Petr., Plin. idr., quos veneficiis abstulit illa (sc. Medea) suis O.

3. priprava (pripravljanje, mešanje, varjenje) strupov, zastrupljanje, starejše zavdajalstvo, zavdajanje, (o)trovanje: Plin., Plin. iun., Q., Val. Max. idr., crimen veneficii Ci., qui de veneficiis accusabant Ci., quaerere de veneficiis L., veneficii damnata T.

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

vēn-eō -īre -iī (ixpt. iz vēnum īre; prim. vēnus -ī, vēnum-dō, vēn-dō)

1. „na prodaj iti ali priti“ = biti naprodaj (na prodaj), prodajati se, biti dan v najem: Ca., Pl., Q., Sen. ph., G. idr., mancipia venibant Saturnalibus Ci., quo in loco plurimae res venierunt et veneunt Ci., venire sub coronā L. ali sub hastā Fl., Cl. (gl. corona in hasta); z log. subj.: Q., venire a consule L.; cena z abl. pretii: V., Ap., Plin., Varr., Vulg., Ambr. idr. signum aëneum HS X'L' milibus venire vidimus Ci., sestertio nummō L. epit., quia veneat auro rara avis H., quam plurimo Ci. kar najdražje; pri splošnih napovedih z gen. pretii: quanti Ci. za koliko(r), minoris Ci. ceneje, non minoris quam … Val. Max., pluris L. ali maioris Ph. dražje.

2. occ. proda(ja)ti se na dražbi, na dražbi biti dan (dajan) v zakup: ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., quam magno venissent, quanti venierant Ci.

Opomba: Pass. vēnīrī: Pl., G., Ulp. (Dig.).

venerābilis -e (venerārī)

1. častivreden, častitljiv, častit, spoštovanja vreden, zelo časten, (zelo) spoštovan, velespoštovan, venerabílen: Q., Ap., Eutr. idr., venerabilior Lare dives H.; z abl. causae: venerabilis vir miraculo litterarum, venerabilior divinitate L.; o stvareh: Val. Max. idr., donum V., partes eloquentiae T.

2. act. časteč, spoštljiv, spoštujoč, izkazujoč čast ali spoštovanje: senatus venerabilior in deos, verba venerabilia erga deos Val. Max.; adv. venerābiliter spoštljivo, s spoštovanjem: Val. Max., Macr., Aus., Eccl.

venerātiō -ōnis, f (venerārī)

1. čaščenje, počastitev, spoštovanje, izkazovanje spoštovanja, venerácija: Plin., Plin. iun. idr., habet venerationem iustam quidquid excellit Ci., inter hanc venerationem L., a veneratione (s poveličevanjem, proslavljanjem) Augusti orsus est T., Titum filium ad venerationem cultumque eius misit T.

2. meton. častitljivost, častivrednost, častitost, dostojnost, dostojanstvo ali visočanstvo, ki terja spoštovanje: Sen. ph., Iust., Gell. idr., Augusti, feminae T., barbaris in corporum maiestate veneratio est Cu.