Franja

bifer -fera -ferum (bis in ferre) sadje dvakrat (na leto) noseč, dvakrat (na leto) rodeč, cvetoč: Varr., Col., Plin., Suet., biferi rosaria Paesti V.

bifēstus 3 (bis in fēstus) dvoprazničen, dvopražnji: dies Prud.

bifidus 3 (bis in findere) dvocepen, na dvoje razcepljen, razklan, (raz)deljen, razdvojen: Col., Plin., Val. Fl., Amm., pedes O.

bifīlum -ī, n (bi in fīlum) dvojna nit, dvojnik: Serv.

biforis -e (bi in forēs)

1. dvovraten, dvokrilen: valvae, fenestrae O., cardo Prud.

2. z dvema odprtinama, z dvema luknjama: via narium Ap., tibiae Serv., cavernae, fistula Sid.; pesn. enalaga: biforem dat tibia cantum V. (frigijska dvojnata) piščal se glasi iz dveh lukenj = se glasi v dvojnih akordih (zdaj visokih, zdaj nizkih), biforis tumultus Stat. zvok (frigijske) dvoakordne piščali.

bifōrmātus 3 (bis in fōrmāre) dvolik, dvoličen; pesn. enalaga: biformato impetu Centaurus Ci. poet. dvoliki Kentaver v divjem naskoku.

bifōrmis -e (bi in fōrma) dvolik, dvoličen, dvotelesen: Col., Iust., Ianus O., pater (= Chiron) O., monstrum (= Minotaurus) O., proles biformis Minotaurus V., Scylla V., vates biformis H. dvolični pesnik (kot labod in pesnik), biformes hominum partus T. spački.

biforus 3 (bi in forēs) dvokrilen: ostia Vitr.

bifrōns -ontis (bi in frōns) dvočelen, dvoobrazen: Aug., Cypr., Ianus V.

bifurcus 3 (bi in furca) dvoviličast, dvoroglat, razsohast: Col., Plin., ramus O. rogovila, valli L. viličasti koli; subst. bifurcum -ī, n razsoha (kjer se dve veji cepita druga od druge): Col.; viličenje (o zvezi dveh žil dovodnic na glavi vprežne živine): P. Veg.; od tod: sudor mihi per bifurcum volabat Pert. = po licih proti grlu.

bīgae -ārum, f, poklas. bīga -ae, f (iz biiugae, biiuga: bi in iugum; prim. biiugus) dvovprežna živina, dvovprega, dvovprežni voz; kot pl. tantum: Enn. fr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., bigae cornutae Varr. ap. Non. (o plužni dvovpregi), bigis it Turnus in albis V., Aurora in roseis fulgebat lutea bigis V., ad id sacrum bigis curru arcuato vehi L., Rhesi niveae citaeque bigae Cat.; kot pečat na denarju: nota argenti fuere bigae Plin.; v sg.: Sen. tr., Plin., Stat., Suet., biga, cui Victoria institerat T.

bigamus 3 (hibrid iz bis in γαμεῖν) dvojno oženjen (omožena): Eccl.

bīgātus 3 (bīgae) z vkovano dvovprego (označen): Plin., argentum L.; subst. bīgātī -ōrum, m (sc. nummi) rim. srebrni denariji z vkovano dvovprego: L., Plin., T.

bigemmis -e (bi in gemma) z dvema popkoma, dvobrsten: reseces Col.

bigener -era -erum (bi in genus) iz dveh različnih rodov izvirajoč, izhajajoč, dvoroden: Varr., Isid.

Bīgerra -ae, f Bigera, oretansko mesto v jugovzhodnem delu tarakonske Hispanije: L.

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

biiugis -e (bi in iugum)

1. dvovprežen: Stat., Prud., equi V. dvovprega, biiugum colla lyncum O., curriculum Suet., currus Ap.

2. pesn. pren. dvojen: uno biiuges tolli de limine fasces Cl. (= dva konzula brata iz ene rodovine).

biiugus 3 (bi in iugum) dvovprežen: currus Lucr., Sil., Aur., leones V., Lucr., serpentes Val. Fl., equi Mart., temo Stat.; pesn. enalaga: biiugo certamine V. v dirki dvovpreg. t.j. dvovprežnih vozov; subst. biiugī -ōrum, m (sc. equi) dvovprega: admonuit (verbere) biiugos V.; met. bojni voz: desiluit Turnus biiugis V.

bilanx -ancis (bi in lanx) z dvema skledicama (o tehtnici): libra M.