Franja

meritōrius 3 (meritum) najemen, najemniški, najet, plačan: artificium Sen. ph., raeda, cenaculum Suet., taberna Val. Fl. krčma, salutatio Sen. ph. pri katerem si človek obeta plačilo; subst. meritōria -ōrum, n prostori, sobe, ki se dajejo v najem le za kratko obdobje, le za kratko obdobje najemni prostori, najemne sobe: Iuv., Icti., meritoria facere (naspr. locare) Icti. prostore (sobe) da(ja)ti v najem za kratek čas.

2. klas. le v pomenu za spolne odnose, za nečistovanje najet, plačan: pueri Ci. plačani deški ljubimci, scorta Suet., Arn.; subst. meritōrium -iī, n javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Ambr.

Meroē -ēs, f (Μερόη) Mêroa, etiopska pokrajina (zdaj provinca Atbar), ki jo oblikujejo Nilovi rokavi; starodavniki so jo imeli za otok: O., Plin., Lucan., Mel.; šalj. o neki pijanki (beseda se navezuje na merum): Aus. — Adj. Merois -idis, acc. -ida, f merójska: herba Plin.

Merops¹ -opis, m (Μέροψ) Mêrops

1. etiop(ij)ski kralj, soprog Klimene, Faetontove matere: O.

2. kralj na otoku Kosu; po tem kralju so se Košani imenovali Meropēs Meropi: Q.

3. eden prvih utemeljiteljev verstva na zemlji: Arn.

mersō -āre -āvī -ātum (frequ. k mergere) pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati), utopiti (utapljati): Col., Sen. ph., itaque mersa navis omnes destituit Cu., balantumque gregem fluvio mersare salubri V. kopati, ne gallina malum responset dura palato, doctus eris vivam musto mersare Falerno H.; metaf.: mersor civilibus undis H. pogrezam (spuščam) se v politične vode, mersor fortunae fluctibus Cat. valovi nesreče se zgrinjajo nad menoj, tum penuria deinde cibi languentia leto membra dabat, contra nunc rerum copia mersat Lucr. duši, tlači, pritiska nanje, mersandam (sc. animam) puteo ferventis abyssi Prud.

merus 3 (menda sor. z gr. μαρμαίρω, μαρμαρίζω leskečem se)

1. (o tekočinah) nemešan, nepomešan, čist (naspr. mixtus): Pl., O., Lucr., vina fugit gaudetque meris undis O. čiste (= z vinom nemešane vode), m. vinum Pl., Varr. ap. Non., O. ali subst. samo merum -ī, n (sc. vinum) čisto vino (suho, z vodo nemešano, kakršno so pili le nezmerneži in pijanci): V., H., O., Col., Sil., Val. Fl. idr., ingurgitare se in merum Pl., obiecturus Antonio Cicero merum et vomitum Q., meri veteris torrens Iuv., ad merum pronior Plin., a mero O. ko se je vino prekadilo, Damalis multi meri H. huda pijanka; occ.: velut ex diutinā siti nimis avide meram haurientes libertatem L. popolno (= ne z zakoni omejeno in določeno) svobodo (prim.: cum populus non modice temperatam, sed nimis meracam libertatem sitiens hauserit Ci.).

2. (o drugih stvareh) brez primesi, čist, samočíst, samoróden, nepopačen, naraven: gustum cuiusque generis non mistum, sed vere merum condere Col., nec recte quae tu in nos dicis, aurum atque argentum merumst Pl.

3. occ.
a) čist = nezatemnjen, jasen, svetel (bel): claror Pl., mero meridie Petr.
b) nepokrit, gol: pes Iuv., calx Prud.

4. metaf.
a) pravi, pristen, nepopačen: meri principes Ci., libertas mera veraque virtus H., illa vera et mera Graecia Plin. iun.
b) pravi = v pravem pomenu: non meram donationem esse Icti., imperium aut merum aut mixtum est Icti.
c) sam, gol, zgolj, le, nič drugega kot: scelera, monstra Ci., agnae Varr., quae memini mora merast monerier Pl., segnities Pl. golo lenuharjenje, zgolj izguba časa, spes Ter., vineta crepare mera H., merum bellum loqui Ci. o ničemer drugem govoriti kot o vojni, mera mendacia narrare Sen. ph.

merx, mercis, gen. pl. -ium, f (merēre)

1. blago: Q., Amm. idr., mercem in frigidaria ferre Luc. fr., mercem dare Pl., m. invendibilis, m. improbae Pl., merces peregrinae L., merces feminae O. žensko okrasje, mercem gestare H., nakit, m. esculenta Col. živilo, jestvina, tabes mercium Plin. preležano, založeno blago, frumenta in merce sunt Plin. spadajo k blagu, se prištevajo k blagu, Poeni primi mercaturis et mercibus suis Ci. ap. Non., Ci., merces mutare V., T., Ap. trgovati na osnovi izmenjave, merces suas evehunt externasque invehunt Plin. metaf. stvar, zadeva, reč: ut aetas mala merx est tergo Pl., novi illas malas m. Pl. prazne muhe, mala merx haec est Pl. to je slabo blago, slaba stvar (o človeku), tako tudi pl. o eni osebi: o merces malae Pl. Star. soobl. (v rokopisih in izdajah) mercis, merces (npr. S. fr.) in mers.

2. meton. cena blaga, blagovna cena: mercium quantitas Cypr.

mesoīdēs -is, f (gr. μεσοειδéς) kakor struna mese, struni mese ustrezajoč: melopoeiae species sunt tres: ὑπατοειδής, μεσοειδής, νητοειδής … μεσοειδής quae et dithyrambica nominatur, quae tonos aequales mediosque custodit M., dissentiunt autem melopoeiae ipsae modis pluribus inter se et genere, ut alia sit enharmonios, alia chromatice, alia diatonos; systemate, quia alia est hypatoides, alia mesoides, alia netoides M.

Messalla (Messāla) -ae, m Mesála, ime veje Valerijevega rodu (gl. Valerius) po Marku Valeriju Maksimu Mesali, konz. l. 263, zmagovalcu nad kraljem Hieronom in Kartažani na Siciliji; ime najbrž izhaja iz sicilskega mesta Messāna, ki ga je osvojil. Najbolj znani so:

1. M. Valerius Messalla Corvīnus Mark Valerij Mesala Korvin, roj. l. 59; bojeval se je pod Brutovim poveljstvom pri Filipih, a je pozneje prestopil na Oktavijanovo stran; spreten govornik, Ovidijev in Tibulov mecen: Ci. ep., H., Tib., Plin., Sen. rh., Plin. iun., Suet., Q., pri H. samo Corvinus.

2. njegov sin M. Valerius Messalla ali Messāl(l)īnus Mark Valerij Mesala ali Mesalin, konz. l. 5 po Kr., Ovidijev mecen, Germanikov prijatelj: O., Tib., Plin., T., Vell.; pl. Messallae (nanašajoč se na očeta ali sina): V. (Catal.), O., Sen. ph.

3. njegov brat Cotta Messāl(l)īnus Kota Mesalin, Ovidijev prijatelj: O., Plin., T., Vell.

4. Valeria Messāl(l)īna Valerija Mesalina, hči konz. Marka Valerija Mesale Barbata (Bradatega), tretja soproga cesarja Klavdija, zloglasna nesramnica, katere ime se je uporabljalo apel.: T., Sen. ph., Plin., Iuv., Suet.

5. (Statilia) Messalina, hči Statilija Tavra, soproga cesarja Nerona: T., Suet.

messis -is, f (metere)

1. žetev: Ca., Pl., Col., Plin. idr., messim (messem) facere Varr. idr. žeti, si triticeam in messem robustaque farra exercebis humum solisque instabis aristis V., maturiora messibus Apuliae loca L., messe amissā Ci.; metaf. zbiranje (točenje) medu, izpodrezovanje satja: tempora messis V.

2. meton.
a) žetev = čas žetve: Col., et multo in primis hilarans convivia Baccho ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., messibus Plin. ob žetvi.
b) žetev = leto: decima Petr., quarta, trigesima Mart.
c) žetev = poljski pridelek, letina, starejše nažanjek, požanjek: Varr., de campis subvecta messis Plin. iun., ex hostico raptae perituraeque in horreis messes Plin. iun., messes vinaque villis efferre Iust., illius immensae ruperunt horrea messes V.; tudi poljščina, ki se pričakuje, ki jo bo treba požeti, prirast(ek): Tib., spicea iam campis cum messis inhorruit V.; metaf.: messis Cilicum et Arabum Stat. pridelki Kilikijcev in Arabcev = kadilo in žafran, messis bellatura Cl. = možje, zrasli iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; pren.: adhuc tua messis in herba est O. tvoja pšenica še ne cveti = daleč si še od zaželenega cilja, pro benefactis mali messim metere Pl. biti deležen nehvaležnosti, (morum malorum) metere messem maxumam (aliteracija) Pl., urere suas messes Tib. = uničevati svoje delo (izgubljati kliente ipd.), illa Sullani temporis messis Ci. tista žetev Sulove dobe (ko je bilo toliko ljudi mučenih ali jim je bilo odvzeto premoženje), si messes facis [et] Musas si vendis Lavernae: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. acc. pogosto messim: Ca., Pl., Varr., Gell., star. abl. messī: Varr.

Messius 3 Mésij(ev), rim. rodovno ime. Znani so:

1. C. Messius Gaj Mesij, tr. pl. l. 57: Ci. ep.

2. Vettius Messius Vetij Mesij, Volsk, ki se je l. 431 skupaj z Ekvi boril proti Rimljanom, Latinom in Hernikom: L.

3. Messius Cicirrus Mesij Kikir, Osk iz Kampanije: H.

4. Q. Herennius Etruscus Messius Decius Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij, starejši sin cesarja Decija: Amm.

5. C. Valens Hostilianus Messius Decius Gaj Valens Hostilijan Mesij Decij, mlajši sin cesarja Decija: Amm.

-met, naslonka, ki se pritika osebnim in svojilnim zaimkom in okrepi njihov pomen = sam, lasten: egomet, meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet, ipsimet, meamet, suamet, suummet, suismet.

mēta -ae, f (mētārī) vsak stožčast ali piramidast lik

1. stožec, obelisk, piramida: collis in modum metae fastigatus L., petra in modum metae erecta Ci., metas imitata cupressus O.; pesn.: meta lactis ali lactum Mart. sir (podolgovate oblike).

2. occ.
a) kopica, poseb. kopica sena: Ca., fenum exstruere in metas Col., metas (sc. feni) accendere Plin.
b) stožec, spodnji del mlinskega kamna v obliki topega stožca (gr. ὄνος ἀλέτης, naspr. catillus): meta molendaria Paul. (Dig.) ali molendinaria Amm.

3. mejno znamenje, mejnik, meja, cilj: iamque propinquabant scopulo metamque tenebant V. in so bili dospeli do cilja; occ. koničast steber v cirkusu ob zgornjem in spodnjem koncu nizkega zidu (spina), ki je stal sredi dirkališča; okrog teh dveh stebrov so morali dirkači peljati sedemkrat: meta fervidis evitata rotis H., hinc (sc. equus) vel ad Elei metas et maxima campi sudabit spatia et spumas aget ore cruentas V., aut prius infecto deposcit praemia cursu, septima quam metam triverit ante rota? Pr., sublatae metae Suet. koničasta stebra z zidom vred; Mēta sūdāns (-antis) Sen. ph. vodomet pred amfiteatrom, podoben takemu stebru; pren.: interiorem metam curru terere O. ne zastraniti (zastranjevati) (v govoru), ne odmakniti (odmikati) se preveč od obravnavanega, in flexu aetatis haesit ad metas Ci. se je ponesrečil, je imel nesrečo. Ker sta bila koničasta stebra obračališče in obenem tudi cilj, od tod

4. metaf.
a) obračališče, obratišče: Lucr., Plin., metas lustrare Pachyni V. pluti okrog Pahinskega rta, ad metam eandam solis L.
b) smer, cilj, meja, konec: hic labor extremus, longarum haec meta viarum V., terrarum invisere metas Sil., properare ad metam O., vitae metam tangere O. določena leta, metas dati pervenit ad aevi V., meta mortis V. (= τέλος ϑανάτου Hom.), metae rerum V. = fines imperii; ad quas metas naturae sit perveniendum usu Varr., ad duas metas dirigere Varr. na dva cilja meriti = oči obračati v dve smeri, sol ex aequo metā distabat utrāque O. enako daleč od vzhoda in zahoda = bil je poldan, nox mediam caeli metam contigerat V. bila je polnoč.

Metellus 3 Metél(ov), ime rodbine Cecilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. Q. Caecilius Metellus Macedonicus Kvint Cecilij Metel Makedonski; kot pretor je l. 148 osvojil Makedonijo (od tod njegov priimek), v Termopilski soteski in pri Hajroneji premagal Ahajce in se kot konz. l. 143 bojeval s Keltiberi; l. 151 je bil prvi plebejski cenzor: Ci., L. epit., Val. Max., Vell., Fl., Gell.

2. Q. Caecilius Metellus Celer Kvint Cecilij Metel Celer (Hitri), Klodijin soprog, l. 66 Pompejev legat: Ci. ep. idr.

3. Q. Caecilius Metellus Nepos Kvint Cecilij Metel Nepot, brat prejšnjega, l. 67 Pompejev legat, l. 62 tr. pl., odločen Ciceronov nasprotnik; l. 57 je kot konz. na Pompejevo pobudo poklical Cicerona iz pregnanstva: Ci., Suet., Fl.

4. Q. Caecilius Metellus Numidius Kvint Cecilij Metel Numidijski, konz. l. 109; dvakrat je premagal Jugurto (prvič ob reki Mutul), cenzor l. 102, l. 100 je šel prostovoljno v pregnanstvo, od koder se je vrnil l. 99: Ci., L. epit., S., Vell., Fl.

5. njegov sin Q. Caecilius Metellus Pius Kvint Cecilij Metel Pij je l. 89 kot pretor premagal zaveznike, bil l. 83 pristaš Sulov, l. 80 se je kot konzul sprva neuspešno, kasneje pa uspešno bojeval s Sertorijem v Hispaniji: Ci.

6. Q. Caecilius Metellus Pius Scipio (pogosto imenovan samo Scipio) Kvint Cecilij Metel Pij Scipion, posinovljenec prejšnjega, sin Publija Kornelija Scipiona Nazike, Pompejev tast, kot tr. pl. tožen (zagovarjal ga je Cicero) l. 60: Ci., C., Auct. b. Afr., Vell.

7. Q. Caecilius Metellus Creticus Kvint Cecilij Metel Kretski je podvrgel Kreto rim. oblasti: Ci., S., Iust., Vell., Fl.

8. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, brat prejšnjega; l. 70 je očistil Sicilijo pomorskih roparjev in prizadevno pospeševal blaginjo na otoku, ki ga je hudo pestilo ropanje propretorja Vera (Verres); umrl l. 68, ko je nastopil konzulat: Ci.

9. L. Caecilius Metellus Lucij Cecilij Metel, l. 49 tr. pl. in Cezarjev nasprotnik: C., Ci. ep. — Od tod adj. Metellīnus 3 metélski: oratio Ci. ep. govor zoper (Kvinta Cecilija) Metela (Nepota, Celerjevega brata).

mētior -īrī, mēnsus sum (indoev. kor *me-, skr. máti (on) meri, mátrā mera, merilo, gr. μάτιον merica, μῆτις svet, naklep, pamet, razumnost, μητιάομαι izmišljam si, lat. mēnsis, mēnsa, meditārī, sl. mera, meriti, lit. matúoti meriti, got. mēl čas, mēla mera, mernik)

1. (iz)meriti, premeriti (premerjati): Varr., Lucan., Petr., Stat., agrum, mundi magnitudinem Ci., anulorum acervum L., ita dives, ut metiretur nummos H. da je meril denarce z merniki, syllabis pedes Ci., oculo latus H., aliquid auribus Ci., metior annum O. merim leto = delim ga na mesece; s pass. pomenom: Hyg., in usa spatia Ci., agri glebatim metiebantur Suet.; subst. pt. pr. in pt. pf.: haec mensum dabo Sen. ph. dobro hočem meriti, bonos viros luctu affici, malos re familiari incolumi frui neque mensum neque pensum fatorum lanificum duco Fr., cuius mensa pensaque distincta Ap.; poseb. alicui metiri komu (na)meriti, odmeriti (odmerjati): frumentum militibus C. ali exercitui Ci., metire nobis Caecubum H. natoči; pren.: metiri se quemque suo modulo ac pede verum est H.

2. metaf.
a) prehoditi, prepotovati, prekoračiti, preiti, korakati, iti, hoditi čez, skozi kaj, po čem, prevoziti, prepluti, pluti po čem, preko česa: Sen. ph., Sil., sacram viam H., aequor curru V., aquas carinā O., metiens iter annuum (sc. luna) cursu Cat.
b) čas prebiti: duas partes lucis menso (sc. sole) O., quoad dies reliquos metiatur annus Ap.
c) duševno, v duhu meriti, premeriti (premerjati), oceniti (ocenjevati), soditi, presoditi (presojati): vires suas Q., sua regna Lucan., homines fortunā, non virtute N., omnia voluptate, suis commodis Ci., omnia quaestu, non dignitate Ci., odium in se aliorum odio suo in eos L., me ex te metiris Q.

Opomba: Vulg. fut. I metībor: Vulg. Pt. pf. in pf. metītus, metītus sum: Ap., Ulp. (Dig.), Eccl.

metō² -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.

meus 3 pron. possesivum (iz *mei̯-os iz zaimenskega kor. *me-, *mo-; prim. gr. ἐμός, sl. moj = lit. mãnas = got. meins = stvnem. mīn = nem. mein, ang. my) moj, v sl. (nanašaje se na subj. istega stavka) svoj, in sicer subj.: meus gnatus Ter., meum dictum consulis L., mei sunt ordines, mea descriptio Ci. moje delo so, simulatio non est mea Ter. ni lastnost mojega značaja, ni moja navada; obj.: inuria mea S. = mihi illata meni storjena, crimina mea L. = in me collata. Poseb.: meus illic homo est Pl. ali meus hic est, hamum vorat Pl. ali vicinus, en meus est O. moj je, imam ga, vix (sc. me) meum (ki sem komaj pri sebi) firmat deus O., postquam meus (sam svoj) a praetore recessi Pers., nisi plane esse vellem meus Ci. ves sam svoj (= povsem samostojen, povsem izviren), homo meus se in pulpito prosternit Ph. moj (naš) mož (= mož, o katerem ravno zdaj govorim), tako tudi interpres meus Petr., iste meus stupor Cat., Nero meus Ci. moj = moj prijatelj Neron; v nagovoru: mi homo Pl. moj ljubi, dragi moj, mi frater, mi Attice Ci. (moj) ljubi (dragi) brat, Atik, mea Pythias Ter. (moja) ljuba (draga) Pitiada, mea tu Ter. moja ljuba; occ. meni naklonjen: quis homo sit magis meus quam tuus Pl. Subst.

1. mea -ae, f (v nagovoru) moja ljuba, ljubica, dragica: Pl., quorum memor, o mea, pone fastus O., toda pl.: pars, o Telethusa, mearum O. tistih, ki me ljubijo in častijo.

2. meum -ī, n in pl. mea -ōrum, n moje, svoje, moja imovina, svojina, last(nina): Ter., Plin. iun., nihil addo de meo Ci., omnia mea mecum porto Ci., mea ne finxisse minora putarer H. svojo veljavo (vpliv) pri tebi, ego meorum solum sum meus Ter. izmed vse moje svojine sem le jaz sam svoj; poseb. non est meum ni po moje, ni moja navada, ni v moji navadi, ni moja stvar: non istuc meum est Pl., non est mentiri meum Ter., non est meum committere, ut … Ci. ne bi mi pristajalo, ne bi se spodobilo zame; meum est moja dolžnost je, pristoji mi: puto esse meum exponere, quid sentiam Ci., meum fuit cum causā accedere ad accusandum Ci.; toda: quod Thebae cecidere, meum est O. ali quodcumque potest fecisse videri fortiter iste, meum est O. je moje delo.

3. meī -ōrum, m moji, svojci (= moji rojaki, sorodniki, prijatelji, sužnji): Ci. ep., O., Plin. iun., Iliaci cineres et flamma extrema meorum V.; redkeje sg.: eduxi a parvulo, habui, amavi pro meo Ter.

Opomba: Iz star. soobl. mius 3, skrč. dat. pl. mīs: Pl.; voc. sg. m. mī, tudi pri fem. in neutr. (poleg mea, meum): mi soror, mi coniux Ap., mater mi Iul. Val., mi sidus Ap., tudi pri pl. m.: mi homines Pl., o mi hospites Petr.; pesn. voc. sg. m. tudi meus: O., sanguis meus V.; skrč. gen. pl. m. maiorum meûm: Pl. Pron. okrepljen z -met in -pte: meopte, meāpte mēpete, meāmet Pl., meamet facta S.

Mezentius -iī, m Mezéncij, vladar v etrur(ij)skem mestu Cere (Caere) in Argili, Lavzov oče, ki je bil zaradi krutosti pregnan. Pobegnil je k Turnu in se z njim vojskoval zoper Eneja; ta ga je ubil: Ca. ap. Macr., V., L., O., Iust., Macr., Serv., Fest.

Midās (in neklas. Mida: Iust., Cl.) -ae, m Mídas, Gordijev sin, kralj tračanskih Brigov (Frigijcev) ob gori Bermij, Orfejev učenec; 94 let pred osvojitvijo Troje je s svojim narodom odrinil v Azijo in se polastil Frigije. Ker je lepo ravnal z ujetim Silenom, mu je Bakh izpolnil nespametno željo, da se spremeni v zlato vse, česar bi se dotaknil. Ker pa sta postajala zlato tudi jed in pijača, je Midas prosil Bakha, naj mu odvzame zaprošeni dar. Bakh mu je velel kopati se v reki Paktol; to kopanje ga je rešilo, reko pa je napolnilo z zlatom. Ko sta se Apolon in Pan (citre in piščali) spustila v glasbeno tekmovanje, je priznal razsodnik Tmol in z njim vsi drugi prvenstvo Apolonu, le Midas Panu, zato ga je Apolon kaznoval z oslovskimi ušesi: Ci., O., Mart., Val. Max., Aus., Cl., Iust., Hyg. (ki omenja Mida kot najditelja kositra in svinca) idr. Od tod adj. Mīdīnus 3 Míd(as)ov: nunc Arcadicum ac Midinum sapis M. kot osel.

mĭliārius 3 (milium) k prosu spadajoč, prosen, starejše jaglíčen: herba Plin. prosu škodljiva rastl. „vretenčasti bar“: Plin.; subst.

1. miliāria -ae, f (sc. avis) vrtni strnad, prosenica, vŕtnik (Emberiza hortulana Linn.), s prosom se prehranjujoča ptica: Varr.

2. miliārium -iī, n „prosenjak“, prosasta visoka in ozka posoda,
a) (prvotno) za prestrezanje iztisnjenega olivnega soka: Ca.
b) (pozneje) kot priprava za segrevanje vode v kopelih: Sen. ph., Paul., Pall.
c) kot kuhinjska posoda: argenteum Ulp., Aug.

mīlitia -ae, f (mīles)

1. vojaška, vojna (bojna) služba, vojaščina: H., Col., Plin., Lucr., Vell., militiae munus C., vacatio militiae C. oprostitev od vojaščine, militiae disciplina Ci., in militiae disciplinam proficisci Ci. v šolo vojaške službe, militiae magna scientia S., trium et viginti annorum militia durissima L., sub te tolerare magistro militiam et grave Martis opus V.; pl. militiae Tib. razne vrste vojaške službe; occ. stopnja v vojaški službi, častniška stopnja, častniško mesto, čin: equestres militias ita ordinavit, ut post cohortem alam, post alam tribunatum legionis daret Suet., liberto meo militiam do Aug; tudi služba dvornega upravnika na cesarskem dvoru (prim. mīles 2. c): militiae gradu evectum pietas principis extulit Prud.; metaf. služba, posel: haec mea (sc. poetae) militia est O., haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci., conturbernium muliebris militiae Ci.; poseb. ljubezenska služba: Pl., militiam Veneris blandis patiare sub armis Pr., late signa feret militiae tuae (sc. Veneris) H.

2. meton.
a) vojna ali vojska = bojevanje, vojskovanje, vojni pohod, vojaški spopad: Vell., militiae magister L. vojskovodja, m. adversus Graecos Iust.; poseb. pogosto v loc. v zvezah domi militiaeque Ci. idr. ali militiaeque domique L. ali et domi et militiae Ci. ali militiae et domi Ter. doma in na vojski, v miru in vojni; redkeje sam loc.: plerosque militia (po nekaterih izdajah militiae) paucos famā cognitos, accire et ambiundo cogere homines emeritis stipendiis se cum proficisci S.
b) vojaki, vojaštvo, vojska: Val. Max., militiam (milites) cogere L., hic pars militiae, dux ille erat ducum O. je spadal k vojakom … k poveljnikom, cum omni militiā interfici Iust.

Opomba: Star. gen. sg. militiai: Lucr.