Franja

Cimōlus -ī, f (Κίμωλος) Kimol, kikladski otoček severno od Mela; od tod so dobivali veliko bele gline, ki so jo uporabljali za čiščenje obleke, valjanje sukna in za lepotilo: O., Plin. Od tod adj. Cimōlius 3 kimolski: Cels., Plin.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

Cinna -ae, m Cina, priimek Kornelijevega in Helvijevega rodu. Poseb.

1. L. Cornelius Cinna Lucij Kornelij Cina, konz. l. 87 in 86, Marijev pristaš, krut mož, l. 84 so ga ubili njegovi vojaki: Ci., Vell.; apel. Cinna = krutež, nasilnež, divjak: tyrannum Cinnamque appellantes S. fr. Od tod adj. Cinnānus 3 Cinov: cruor (krvava doba) Ci., tumultus N., partes (stranka, pristaši) N., Vell.

2. istoimenski sin prejšnjega, pretor l. 44, Cezarjev svak, vendar njegov politični nasprotnik in eden njegovih morilcev: Ci., Val. Max., Suet.

3. L. ali Cn. Corn. Cinna Lucij (ali Gnej) Kornelij Cina, sin prejšnjega, dvakrat pomiloščen od Avgusta: Sen. ph.

4. C. Helvius Cinna Gaj Helvij Cina, tr. pl. l. 44, Cezarjev pristaš, Vergilijev in Katulov prijatelj, pesnik, napisal je mali ep „ Smyrna“; umorjen pri Cezarjevi pogrebni slovesnosti, ker so ga zamenjali s Cino pod 2.: V., Cat. Plin. iun.

Cinyras -ae, acc. -am in -ān, voc. -ā m (Κινύρας) Kinira,

1. asirski kralj, čigar ošabne hčere je Junona spremenila v stopnice svojega svetišča: O.

2. mitični svečenik v ciprskem Pafu, Apolonov ljubljenec, Afroditin svečenik, oče Mire (Myrrha) in Adonisa, ki mu ga je rodila Mira, po tem se je usmrtil: O., Hyg., T. Od tod adj. Cinyrēius 3 Kinirov: virgo (= Myrrha) O., heros ali iuvenis (= Adonis) O. Cinyraeus 3 Kinirov, kinirski: Cyprus Lucan., Cinyrēus 3 Kinirov, kinirski: germina (= mire) Stat.

circinō -āre -āvī -ātum (circinus) popolnoma obkrožiti, zaokrožiti: mos in orbem Plin.; pesn.: auras circinare O. v kolobarjih leteti, krožiti po zraku; pt. pf. circinātus 3 popolnoma okrogel: rotunditas, forma Plin.

circulō -āre -āvī -ātus (circulus) krožno napraviti: Ap.; od tod adj. pt. pf. circulātus 3 krožen, okrogel: Cass.

circumgelō -āre storiti, da kaj krog in krog zmrzne ali skrepeni: c. corpus Tert.; od tod circumgelātus 3 krog in krog zmrznjen: cortex Plin.

circumiciō -ere -iēcī -iectum (circum in iacĕre)

1. okrog (česa) vreči, metati, (na)okrog ali okoli (česa) (na)metati, postaviti (postavljati), (z)graditi: Varr., vallum circumicere L. okrog nasuti, circumiecta vehicula ali circumiecti custodes T. naokrog postavljeni, z dat.: fossam et alia munimenta verticibus L. izkopati jarek in nasuti... okoli..., circumiecta multitudine hominum totis moenibus C. (po drugih: totis moenibus = abl. loci = na vseh mestih obzidja); v pass. (zaradi circum) z acc. stvari, okrog katere se kaj meče: quod anguis domi vectem circumiectus fuisset Ci. ker je bila ovita (omotana) okrog droga.

2. c. aliquid aliquā re obda(ja)ti, okleniti (oklepati) kaj s čim: extremitatem caeli rotundo ambitu Ci., planities saltibus circumiecta T. — Od tod adj. pt. pf. circumiectus 3 ležeč (stoječ) okoli, v okolici ali v bližini česa, okoliški, soseden, sosednji (o krajih, mestih, državah idr.); abs.: lucus L., nemora, campi, valles Cu., silvae Suet., oppida T., nationes T. okoli bivajoči, sosedni, z dat.: silvae circumiectae itineri L. na obeh straneh poti stoječi, incendit aedificia circumiecta muris L. (stoječa) okrog zidovja, moenia circumiecta regiae T.; subst. circumiecta -ōrum, n okolica: T.; pren. o govoru poleg stoječ: circumiectae orationis copia Q.

circumpadānus 3 ležeč (stoječ) okoli Pada, obpadski, popadski: campi L., lanae Plin.

circumsitus 3 okrog ležeč, bivajoč, okoliški: terrae, populi, gentes Amm.

circumvagus 3 okoli se potikajoč, blodeč, vijugajoč: Prud., Oceanus c. H. obkrožujoč (oblivajoč) zemljo.

Cisalpīnus 3 tostran Alp ležeč, bivajoč: Gallia Ci., C., Galli L., Italia Plin., provincia Suet.

cismontānus 3 tostran gorovja bivajoč: Plin.

Cispius 3 Kispij(ev), ime rimskega rodu, npr. M. Cispius Mark Kispij, tribunus plebis l.57: Ci.

Cisrhēnānus 3 tostran Rena (= na njegovem levem bregu) bivajoč: Germani C.

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

Citium -iī, n (Κίτιον, fen. Kittim) Kitij,

1. mesto na južni obali Cipra, Zenonov roj. kraj: N., Plin. Od tod adj.
a) Citiēnsis -e kitijski, iz Kitija: Zeno Gell.
b) Citiēus 3 kitijski, iz Kitija: sal Plin.; večinoma pl. subst. Citiēī -ōrum, m Kitijci, preb. Kitija: Ci. Subst. Citiōs -ei, m (Κιτιεύς) Kitijec: Zeno Ci.

2. mesto v Makedoniji: L.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

clābulāre -is, n (clābula = clāvula) velik odkrit popotni ali prevozni voz (za prevoz vojakov); stranice so bile narejene iz mreže in pletenine: Cod. Th. Od tod adj. clābulāris (clāvulāris) -e, ali clābulārius 3 na prevoznih vozovih: cursus clabularis Amm., cursus clabularius Cod. Th.