Franja

mātrimōnium -iī, n (māter)

1. zakon (naspr. concubinatus): N., Cu., Aur., Icti., in matrimonium ire Pl. ali in matrimonium alicuius concedere Iust. v zakon stopiti, oženiti se, tenere matrimonium alicuius (viri) Ci. zakonska družica (soproga) nekoga ali komu biti, in matrimonium ducere aliquam C., Ci. za ženo vzeti, oženiti se, dare aliquam alicui in matrimonium C., Ci. ali collocare aliquam in matrimonium (in matrimonio) Ci. zamož dati, habere aliquam in matrimonio Ci., Iust. za ženo imeti, oženjen biti, aliquam sibi matrimonio iungere L. ali coniungere Suet. za ženo vzeti, oženiti se, filias suas Nabidis filiis matrimonio coniungere L. svoje hčere zamož dati Nabidovim sinovom, alicuius ante (adv.) matrimonium experta Sen. ph. ki je bila že prej enkrat omožena, aliquam ex matrimonio expellere Ci. slovo dati ženi, zavreči, odsloviti jo, aliquam matrimonio alicuius exturbare T.

2. meton. v pl. = zakonske žene, zakonske družice, soproge: Iust., Fl., Lact., Amm., matrimonia ac pecunias hostium praedae destinare T.

matula -ae, f (etim. nezanesljiva, morda sor. s skr. ámatram posoda, vrč) posoda za tekočine: Pl. ap. Non.; occ.

1. umivalna posoda (skleda), umivalnica, umivalnik: Ulp. (Dig.).

2. ponočna posoda, „počepnica“: Pl., Varr., Hier., P. F.; kot psovka: numquam ego te tam esse matulam (= tak tepec) credidi Pl.; preg.: est modus matulae Varr. ap. Non. treba se je držati mere.

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

Maurī -ōrum, m (Μαῦροι) Mávri, prebivalci severnoafriškega obrežja v današnjem Maroku in zahodni Alžiriji: S., L., Mel., Plin. Sg. Maurus -ī, m Máver: Iuv., Lucan. — Od tod adj. Maurus 3 mávrski, mavretánski, pesn. tudi = áfriški, púnski: iaculator L., angues, unda H., manus Maurae O., silvae filia Maurae Mart. = e citro facta; adv.

1. Mauricē mávrsko: Varr. ap. Gell.

2. Mauricātim mávrsko: [credidi] te Mauricatim scire Lab. fr.; subst. Mauretānia ali Mauritānia -ae, f (Μαυριτανία) Mavretánija, Mavritánija, dežela Mavrov na obali Sredozemskega morja; za časa cesarjev se je delila na dve provinci: Mauretania Tingitana (gl. Tinge), proti Atlantskemu morju, in Caesariensis (gl. Caesariēnsis pod Caesar), proti Numidiji: C., Ci., Auct. b. Afr., T., Mel., Plin., Suet., Amm., M. Dežela se pri starejših Grkih imenuje Maurūsia -ae, f (Μαυρουσία) Mavrúzija: Vitr. — Od tod adj. Maurūsiacus 3 mavrúzijski = mavretánski: Mart. Maurūsius 3 = mavrúzijski = mavretánski, pesn. tudi = áfriški: gens V., taxus, pestis, pubes, praeda Sil., (h)arundo Sil. metalno kopje, robora (= citrus) Lucan., tellus, laurea, rabies, Atlans Cl.; subst. Maurūsiī -ōrum, m Mavrúzijci, Mavretán(ij)ci: Ca. ap. Serv., L., Plin.

Mausōlus -ī, m (Μαύσωλος) Mavzól, halikarnaški samodržec (377—353); uspel se je otresti perzijske nadvlade; oženjen je bil s svojo sestro Artemizijo, ki je vladala za njim (353—351): Ci., Mel.,Gell. — Od tod adj. Mausōlēus 3 Mavzólov: sepulcrum Pr., nav. subst. Mausōlēum -ī, n (Μαυσώλειον) Mavzoléj(on), Mavzolov nagrobni spomenik, ki ga je zgradila Artemizija svojemu soprogu Mavzolu v spomin: Plin., Mel.; apel. mavzoléj = krasen nagrobni spomenik: Mart., Suet., Vulg.

Māvors¹ -ortis, m (star. in pesn. = Mārs)

1. Mávors (Mavórt), bogočastno ime Marsa kot zmagovitega boga: Ci., genitor Mavors O., Mavors pater Val. Fl., urbs Mavortis (= Roma) V., puer Iliae Mavortisque (= Romulus) H., scopulus Mavortis O. (= gr. Ἄρειος πάγος).

2. meton. vojna: Aus. — Od tod adj. Māvortius 3

1. Mavórsov (Mavórtov), Mársov: moenia V. = Rim, tellus V. = Trakija, proles O. Tebanci, ker so nastali iz zob Marsu posvečene kače, aetas, nobilitas, pectora, munera, cuspis, plebes, signa Cl., seges Mavortia belli Cl. možje, ki so se dvignili iz posejanih zmajevih zob; subst. Māvortius -iī, m Marsov sin, Mavórtij = Meleager, ki je bil baje Marsov sin: O.; tudi = Márs: Petr. poet.

2. vojen, bojevit: Sil., Stat., Val. Fl., Cl.

māximitās -ātis, f (māximus) (posebna) velikost: immanis Lucr., se in maximitatem producere Arn.

meātus -ūs, m (meāre)

1. hojenje, hoja, hod, gibanje, premikanje, tek, let, prelet(avanje), (pre)tok, pretakanje, strujanje: Petr., Sil., Amm., spiritus, animae Plin. iun., Q. sopenje, dihanje, caelique meatūs describent radio V., solis cursus lunaeque meatūs ali solis lunaeque meatus Lucr., vicinorum siderum meatus Sen. ph., solis ac lunae varii cursus et meatus siderum Lact., aquila leni meatu praevolavit T., m. fluminis Cael., tanti meatus maris Mel. ali avido meatu terras demergere Plin. (o morskem toku, oseki in plimi).

2. meton. pot, cesta: Val. Fl., m. spirandi Plin., meatum vomitionibus praeparare Plin. ali impedito meātu spiritum finiebat T. „pot dihanja“, dihanje, meatus deserere suos Lucan. (o zvezdah) zapustiti svoje poti, potemniti se, mrkniti, Danubius in mare sex meatibus (ustja) erumpit T., bifido meatu divisus Rhenus Cl. deljen v dva rokava.

mechir -iris, m méhir, ime egiptovskega meseca, ki se ujema približno z rim. januarjem in delom februarja: Plin.

Mēdēa -ae, f (Μήδεια) Medéja

1. hči kolhidskega kralja Ajeta, čarovnica; svojemu ljubimcu, argonavtu Jazonu, je pomagala do zlatega runa ter pobegnila z njim in svojim bratom Absirtom. Da bi zadržala očeta, ki jih je zasledoval, je brata usmrtila in ga razkosanega vrgla v morje. Po prihodu v Jolk sta se Jazon in Medeja poročila. Jazon je pozneje svojo ženo zavrgel in snubil Kreuzo (ali Glavko), hčer korintskega kralja Kreonta, maščevalna Medeja pa je usmrtila nevesto in svoja otroka: Ci., O., H., Iust., Hyg.; metaf.: Medea Palatina (= Clodia) Ci. — Soobl. Mēdīa -ae, f Medíja: Plin.

2. mesto ob Črnem morju: Iust.

3. Mēdīa nigra črna medíja, nam neznan dragulj, imenovan po Medeji: Plin. (37, 174).

medicāmen -inis, n (pesn. beseda; medicāre)

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, tj. zdravilo glede na svojo snovno podstat, occ. zdravilo nasploh, lek, celilo, mazilo, obliž: T., Col., validum m. O., medicaminibus curari Ci., medicamina Pontica Iuv. mitridat, neki protistrup, medicaminibus corpus adversus venena firmare Aur. s protistrupi; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo: quasso medicamina imperio circumspectare Sil., iratae medicamina fortia praebe O.

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: L. epit., Val. Fl., m. impura Fl., infusum delectabili cibo boletorum venenum, nec vim medicaminis statim intellectam T., tantum medicamina possunt Iuv. splavila.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: m. triste, incertum O., qui vestras maximus aevo est dux gregis inter oves, agnus medicamine fiet O.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) snov, s katero se spremeni, izboljša, izčisti kaka naravna snov (prirodnina): vitiosum Col. začimba, optimus caseus est, qui exiguum medicaminis habet Plin. sirila, vina medicamine instaurare Plin. bistriti, čistiti, fecundum fimi m. Plin. iztrebljanje pospešujoča moč, odvajalo, odvajalno sredstvo.
b) barvilo, barvína, barva: Plin., Petr., croceum Lucan.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Iuv., facies medicamine attrita Petr., vestrae medicamina formae O.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.

medicātiō -ōnis, f (medicāre) zdravljenje; metaf. škropljenje z rastlinskimi sokovi (npr. škropljenje leče, da se obvaruje pred črnim žužkom): Col.

medicīnus 3 (medicus) zdravilski, zdravilen, celilen, medicinski: ars Varr., Hyg., Aug. ali res Gell. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina. Od tod subst. medīcina -ae, f

1. (sc. ars) zdravilstvo, medicina: O., Ap., Cels., Suet., Amm., Aur., medicinam exercere Ci. ali facere Ph. ali factitare Asin. Poll. ap. Q. ukvarjati se z zdravilstvom (medicino), medicinam facere alicui Ci., Ph. zdraviti koga, medicinam facere huic morbo Pl. zdraviti bolezen.

2. (sc. officina) = gr. ἰατρεῖον zdravnikova ali ranocelnikova poslovalnica (soba, poslopje), bolni(šni)ca, klinika, zdravilišče, zdravilnica: Pl., Don., Porph.

3. (sc. res)
a) (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo: O., N., medicinam dare Cu. zdravilo da(ja)ti, zdraviti, medicinam adhibere Ci., poscunt medicinam vulnera Sil.; pren. zdravilo, lek = pripomoček, pomagalo zoper kaj: non egeo medicinā, me ipse consolor Ci., est profecto animi medicina philosophia Ci., laboris, periculorum Ci., furoris V., medicinam quaerere alicui rei Ci., exspectare medicinam temporis Ci., medicinam petere a litteris Ci.
b) (v slabem pomenu) strup, strupena pijača, strupena snov: Acc. ap. Non.

4. metaf.
a) izboljšava: si saucias recenti medicinā mordeat quaedam hiemis ruminatio Plin. novega, sicer izboljševalnega (koristnega) obrezovanja.
b) lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: figurae Pr.

mediocritās -ātis, f (mediocris)

1. „srednjost“ = neznatnost, nepomembnost, navadnost, majhnost, povprečnost, neimenitnost: memoriae Q., rei familiaris Suet., hominum Vell., non video in hac meā mediocritate ingenii quid despicere possit Antonius Ci., nostra m. Vell. ali mea m. Gell. moja majhnost (izraz skromnosti).

2. zmernost, umerjenost, srednja pot: auream quisque mediocritatem diligit H., mediocritatem tenere Ci. imeti mero, poznati mero, držati se mere, dicendi ali in dicendo Ci., vultūs Corn. umerjen obraz (= ne preveder in ne preresen), mediocritates perturbationum vel morborum animi Ci., mediocritates probabant Ci. umerjanje (brzdanje) strasti.

Megaera -ae, f (Μέγαιρα = srdeča se) Megájra, ena izmed treh Furij: V., Cl.; apelat. = besna ženska: Megaera quaedam mortalis Amm.

Megalē -ēs, f (Μεγάλη) Mégala = Velika, Vzvišena, priimek Reje Kibele, velike matere bogov (gr. μεγάλη μήτηρ), čisto lat. Magna Mater (magna mater). V Rimu so jo začeli častiti l. 204; takrat so pripeljali njeno podobo iz Pesinunta (gl. Pessinūs) in ji zgradili svetišče na Palatinu, vendar se njeno čaščenje v Rimu nikdar ni posebej uveljavilo. Frigijski Gali (gl. Gallus²) so 4. aprila njej na čast obhajali praznik Megalē(n)sia -ium, n megalé(n)zije z obhodi po mestu, hrupno glasbo in slavnostnimi igrami: O., P. F., Megalesia facere Ci., ludi fuere, Megalesia appellata L., ludi Megalensia T., Gell., Megalensia sacra Plin. — Adj. Megalēnsis -e k megalénzijam spadajoč, megalénzijski: Megalensis purpura Mart. pretorjeva praznična obleka ob megalenzijah. Megalēsiacus 3 = Megalēnsis: mappa Iuv., mater (= Cybele) Aus.

mēiō -ere (iz *meigh-i̯ō; indoev. kor. *meigh- mokriti, scati, prim. gr. ὀμείχειν mokriti, ὀμῑχέω, ὄμειχμα urin, seč; prim. tudi mingo) (svojo) vodo puščati, opravljati malo potrebo, mokriti, scati, urinirati: Cat., Pers., Iuv.; metaf. o nočni posodi: matella curto rupto latere meiebat Mart.; v obscenem dvoumju: sollicitus ne meiat eodem H. da se izprazni prav tja; preg.: caldum meiere et frigidum potare Petr. toplo scati in mrzlo piti = več izda(ja)ti kot preje(ma)ti. — Soobl. mēiō -āre -āvī: Prisc.

mel, mellis, n (prim. gr. μέλι, gen. μέλιτος med, μέλισσα, at. μέλιττα čebela)

1. med, strd (po mnenju starodavnikov rosa na listju, kjer jo nabirajo čebele): Pl., Varr., Sen. ph., Iust., Val. Fl., Cels., flavaque de viridi stillabant ilice mella O., stilla mellis Ci., roscida mella V., aërii mellis caelestia dona V., m. silvestre Plin. divji med, mella Falerno diluta H. mešanica iz medu in vina (gr. οἰνόμελι); kot dar bogovom podzemlja: spargens umida mella soporiferumque papaver V.; med, ki so ga uporabljali za maziljenje: ibi eum amici, quo Spartam facilius perferre possent, quod mel non habebant, cera circumfuderunt N.; preg.: mihi mel videor lingere Pl. zdi se mi, da ližem sladkor = v veliko slast mi je, prav uživam, e medio flumine mella petere O. zaman iskati.

2. metaf. slast, sladkost, ljubkost, prijetnost, milina: fidis enim manare poetica mella te solum, tibi pulcher H., hoc iuvat et melli (= dulce) est H., loquenti tibi illa Homerici senis (= Nestoris) mella profluere Plin. iun.; kot ljubkovalna beseda: slast, sladkost: meum mel Pl., Sempronius, mel ac deliciae tuae Caelius in Ci. ep.