Franja

Suessetānī -ōrum, m Svesetán(c)i, pleme v Tarakonski Hispaniji: L.; meton. = Svesetánsko (ozemlje): oppidum in Suessetanis L. Od tod adj. Suessetānus 3 svesetánski: ager L.

Suessula -ae, f Svésula, mestece v Kampaniji jugovzhodno od Kapue (zdaj Torre di Sessola pri kraju Castellone), prizorišče bitke l. 342: L. Od tod preb. Suessulānī -ōrum, m Svesulán(c)i: L., Plin.

suf-ferō -ferre, sustulī, sublātum (sub in ferre; v pf. in sup. se obl. dopolnjujejo z obl. glag. tollō -ere)

1. nesti, prinesti (prinašati) pod kaj, „podnesti (podnašati)“: tu corium sufferas Pl., sufferamque ei meum tergum ob iniuriam Pl. ap. Non.

2. (spodaj) ob čem nesti (nositi), prinesti (prinašati), od tod da(ja)ti, poda(ja)ti: neque mater potest sufferre lac Varr.; metaf. (kot jur. t.t.) da(ja)ti = plačati (plačevati): si ipse litis aestimationem sustulisses Dig., quasi litis aestimatio sufferatur heredi Dig.

3. (od) spodaj nesti, držati, kvišku, pokonci držati; refl. se sufferre pokonci se držati: ut stare, colligere semel ac sufferre vix posset Suet., an ipse (sc. mundus) se potius vi propria sufferat Arn.

4. klas. le metaf. „podložiti (podlagati) se čemu“, nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti kaj, stroške, sredstva založiti (zalagati), (z)moči, kaj prenesti (prenašati), (pre)trpeti (pretrpevati), presta(ja)ti: laborem Pl., labores Varr., quod superest, sufferre, pedes, properate laborem Pr., anhelitum Pl. komaj moči dihati, s težavo zajemati zrak, plagas, solem, sitim Pl., vulnera Lucr., ventos et imbres Col., eius (sc. mulierculae) sumptūs Ter., supplicium Ter., poenas Acc. ap. Non.; sufferre poenas s pristavljenim dat. illi, vobis (od njega, od vas): Pl., at Apollodorus poenas sustulit Ci., poenam sui sceleris sufferre Ci., victoriae atque imperii poenas sufferre Ci., eam multam (kazen) Ci., furoris, erroris multam Ci., nec claustra neque ipsi custodes sufferre (sc. Pyrrhum) valent V. vzdržati, zadržati ga; abs.: vix suffero Ter.; elipt.: ad praetorem (sc. me rapi) sufferam Pl.

suf-ficiō -ere -fēcī -fectum (sub in facere)

I. trans.

1. pravzaprav „dati (dajati) spodaj ali pod“, „podložiti (podlagati)“, od tod kako poslopje podzidati (podzidavati), kaki stavbi narediti (delati) osnovo (temelj, dno), temeljíti, postaviti (postavljati) osnovo (temelj, dno), zače(nja)ti zidavo (zidanje): vix sufficiendo (v novejših izdajah suffulciendo) operi firmum reperiunt solum Cu.; metaf.
a) podbarvati, kot osnovo nanesti (nanašati), da(ja)ti čemu kaj, podpluti: lanam medicamentis quibusdam Ci. ap. Non.; pogosto pt. pf. suffectus 3 podplut: ardentīsque oculos suffecti (sc. angues) sanguine et igni V., suffecta leto lumina Val. Fl. od smrti postajajoče kalne (motne, temneče), maculis suffecta genas Val. Fl., nubes sole suffecta Sen. ph. podplut = presvetljen od sonca.
b) da(ja)ti, poda(ja)ti, (po)nuditi, podeliti (podeljevati): Sil., Iust. idr., ipsa satis tellus … sufficit umorem et gravidas … fruges V., hic (sc. campus) tibi praevalidas olim … sufficiet vitīs V., salices … pastoribus umbram sufficiunt V., ipse pater Danais animos vīrīsque secundas sufficit V., nec contra vīrīs audet Saturnia Iuno sufficere V., quae (sc. nebulae) … altas sufficiunt nubīs Lucr., haec aëra raro sufficiunt nobis Lucr., eos (sc. milites) excursionibus sufficiendo … adsuefecerat sibi potius fidere quam … L. s tem, da jim je omogočal udeležbo pri izpadih (navalih).

2. „potem, pozneje pride(va)ti“, od tod znova (z)rasti, razmnožiti (razmnoževati) se, (raz)ploditi se, naploditi se: aliam ex alia generando suffice prolem V. dopolnjuj s ploditvijo, haud dubium est septimo eosdem (sc. dentes) decidere anno aliosque suffici Plin.; metaf.
a) koga na mesto drugega (npr. umrlega, pregnanega, nezakonito izvoljenega) (iz)voliti ali postaviti (postavljati) za kaj, nadomestno koga (iz)voliti; α) (o volečem ljudstvu in stanovskih kolegih; prim. sub-rogō): ne sufficiatur consul Ci., consul in sufficiendo collega occupatus Ci., ei suffectus est extemplo P. Manlius dictator (za diktatorja) L., suffectus in (sc. demortui consulis) Lucreti locum M. Horatius Pulvillus L., in eius (sc. censoris) locum M. Cornelius suffectus L., nec deinde umquam in demortui locum censor sufficitur L., collegam suffici censori religio erat L., sacerdotes eo anno mortui atque in eorum locum suffecti … L., Hasdrubale imperatore (za poveljnika) suffecto N., Conon Alcibiadi suffectus Iust., Alexandrum in Philippi locum s. Cu., filius Maluginensis patri suffectus T.; poseb. suffectus consul L., Lamp. nadomestno izvoljeni konzul, nadomestni konzul (naspr. consul ordinarius sprva izvoljeni konzul), tako tudi consulatus suffectus Aus. konzulovanje nadomestno izvoljenega konzula (nadomestnega konzula) (naspr. consulatus ordinarius); pren.: ipsae (sc. apes) regem parvosque Quirites sufficiunt V. β) (o dediču): sperante heredem suffici se proximum Ph.
b) kakemu uradu na čelo postaviti (postavljati); od tod subst. pt. pf. suffectus -ī, m (kraljevi) namestnik: Vulg. —

II. intr.

1. (za)dosti biti, (za)dosti velik, zadosti močan (močen) itd. biti, zadostovati, zadoščati, dovolj biti, ustreči, ustrezati, kos biti komu, čemu, dorasel biti komu, čemu, na službo (ponudo, razpolago, voljo) biti komu; abs.: quamquam nec scribae sufficere nec tabulae nomina illorum capere potuerunt Ci., nec iam vires sufficere cuiusquam (sc. dicunt) C., oppidani … non sufficiebant L., non sufficiebant muri L., nec iam sufficiunt V. in že ne vztrajajo (ne prenašajo) več, idque (sc. ferrum) diu … suffecit V., scalis non sufficientibus devoluti Cu., non videntur tempora suffectura Q., imitatio per se ipsa non sufficit Q., pro magistratibus, qui non sufficerent Suet., arma sumere non ante cuiquam moris, quam civitas suffecturum probaverit T. dokler mu ni država potrdila, da je sposoben za orožje; z dat. personae in rei: unde Volscis sufficerent milites L., nec verba loquenti sufficiunt O., paucorum cupiditati … tamen sufficere aliquo modo poterant Ci., nec sufficit umbo ictibus V. ne vzdrži udarcev, solum vix sufficit operi firmo Cu. vzdržuje komaj trdno stavbo, viresque concipit suffecturas oneri Plin., summis operibus suffecturas vires desiderant Q., scholasticis dominis sufficit abunde tantum soli, ut relevare caput possint Plin. iun., sufficere malis Cu., Sen. tr., sufficere omnes obsequio T. da so za izpričevanje (kazanje, dokazovanje) pokorščine (za poklanjanje, počastitev, adoracijo) vsi dovolj dobri; s praep.: nec plebe ad tributum sufficiente L. in ker ljudstvo ni imelo s čim plačevati davkov, in ker ni zmoglo plačevati davkov, ut ne ad vellendum quidem telum sufficeret dextra Cu., ad quod si vires ingenii non sufficerent Q., non suffecturum ducem unum nec exercitum unum adversus quattuor populos L., nec sufficit arbor in ignes O., ergo sufficiam reus in nova crimina semper? O.; brezos.
a) z inf.: sed sufficit dicere „e portu navigavi“ Q., de cuius (sc. domūs) spatio … suffecerit haec retulisse Suet., sufficit in vestras saepe redire manus Mart.
b) s finalnim stavkom: nec quisquam respondeat sufficere, ut … uniforme doceamur T., sufficit, ut exorari te sinas Plin. iun., sufficit, ne ea, quae sunt vera, minuantur Plin. iun.
c) s kondicionalnim stavkom: sufficere tibi debet, si exheredatus a matre quartam partem ab heredibus eius accipias Plin. iun.

2. occ. zmožen biti, (z)moči; z inf.: Aug., nec nos obniti contra nec tendere tantum sufficimus V., nec vox antri complerecapacis sufficiens spatium Lucan.

suffrāgātiō -ōnis, f (suffrāgārī)

1. glasovanje za koga, od tod priporočanje, priporočilo, podpiranje, podpora, pospeševanje s priporočilom, sufragácija, starejše priporočba (za kako službo ali dostojanstvo): iusta L., illi a multis mortalibus honestissuma suffragatione consulatus petebatur S., in consule declarando multum etiam apud universum populum Romanum auctoritatis habet suffragatio militaris (vojakov) Ci., si … hanc urbanam (mestnega prebivalstva) suffragationem militari anteponis Ci., extinctae (sc. sunt) suffragationes Ci.; z objektnim gen. (za kaj): suffragatio consulatūs Ci.

2. metaf. sploh pomoč, podpora, priporočilo, pokroviteljstvo, protekcija, spodbuda: divina, humana Val. Max., materna Sen. ph.

suf-frāgium -iī, n (ne iz sub in frangō, ampak iz sub in fragor zaradi hreščavega hrupa klicev množice pri glasovanju)

1. glasovanje, od državljanov na volilnih skupščinah in od sodnikov pri (raz)sodbah oddani glas: Fest. idr., sine suffragio populi tamen aedilitatem hic quidem gerit Pl., dum diribentur suffragia Varr., testularum suffragiis e civitate eiectus V. po črepinjski sodbi, s črepinjsko sodbo (gr. ὀστρακισμός), suffragium it per omnes L. vsi glasujejo, ire in suffragium L. ali suffragium inire L. začeti glasovati, in suffragium mittere L. da(ja)ti glasovati, da(ja)ti na glasovanje, in suffragium revocare L. še enkrat pozvati h glasovanju, suffragium ferre Varr., N. glasovati, suffragia in magistratu mandando ac de reo iudicando clam an palam ferri melius esset Ci.; od tod suffragii lator Ci. glasovalec, volilec, suffragii latio L. glasovanje kot pravica, pravica glasovanja; suffragiis tres ex tribus generibus creati sunt Ci., te populus cunctis suffragiis consulem facturus esset Ci. ep., libera si dentur populo suffragia Iuv., candidatum suffragio ornare, suffragio suo adiuvare in petendis honoribus Plin. iun., committere se suffragiis populi Vell., constituitur dux omnium suffragio Iust.; v cesarski dobi = hotenje, hrepenenje, želja ljudstva: suffragiis populi Gell. na občo (vsesplošno) željo, na obče (vsesplošne) prošnje.

2. metaf. glas = sodba: at vero adhibes ioci causā magistrum suffragio tuo et compotorum tuorum rhetorem Ci., concordi suffragio deterrimos necant Plin.; occ.
a) pohvalni glas, glas pohvale, pohvalna sodba, pohvala, pritrdilo, odobravanje, odobritev: quem nemo suffragio putet Ci., supplex populi suffragia capto H., non ego ventosae plebis suffragia venor H., (sc. L. Siccius Dentatus) vel numerosissima suffragia habet Plin., (sc. Zeuxis) magnis suffragiis superatus a Timanthe Plin., cuius suffragio senatus libenter indulgeat Plin. iun., (sc. Gavium Bassum) voto et suffragio prosequor Plin. iun.
b) poznolat. = podpora, pomoč: aetatis suffragio adiuvari Cod. I., procedere temporis suffragium constat Dig.

3. meton.
a) equitum centuriae cum sex suffragiis Ci. šesterica glasujočih viteških centurij.
b) pravica glasovanja: ut populus Romanus suffragio privaretur Ci., edocti populi esse, non senatus ius suffragium, quibus velit, impertire L., si suffragium detur L., non enim … viritim suffragium … promisce omnibus datum est; sed gradus facti, ut neque exclusus quisquam suffragio videretur et … L., antea sine suffragio habuerant civitatem L., si militaris suffragii res esset L. ko bi imela vojska pravico glasovanja, temptavit suffragia populo reddere Suet. volilno pravico.

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

Sugambrī (slabše Sigambrī, Sygambrī, Sicabrī) -ōrum, m Sugámbri(jci), (Sigámbri(jci), Sikámbri(jci)), mogočno germansko pleme na področju med rekami Siga (Sieg), Lipa (Lippe) in Ren: C., H., Suet., Mart., T., Cl. Od tod adj. Sugamber -bra -brum sugámbrijski: cohors T.; subst.
a) Sugambra -ae, f Sugámbrijka: O.
b) Sugambria -ae, f Sugámbrija, Sugámbrijsko, dežela Sugambrov (Sugambrijcev): Cl.

sūgillātiō (suggillātiō) -ōnis, f (sūgillāre, suggillāre)

1. udarnina, otolčenina, ognèt, ognétek, otolkljaj od udarca ali sunka: reliquae carnes inpositae suggilationem rapiunt Plin.

2. metaf. zasmeh, zasmehovanje, zasramovanje, zasramba: Sen. ph., Dig. idr., non sine sugillatione consulum L., sugillatio gloriae ipsius Val. Max., maiestatis eius foeda suggillatio Plin.

sūgillō (suggillō, sūgīlō, suggīlō) -āre -āvī -ātum (prim. sūgō)

1. (o)tolči, obtolči, udariti (udarjati), (o)gnesti, otisniti, otiščati, hudo (o)tepsti, pretepsti koga (da dobi modrice): oculos patri Varr. ap. Non., oculi ex ictu suffusi cruore et sugillati Plin., athleta, qui numquam sugillatus est Sen. ph. Od tod subst. pt. pf. suggillāta -ōrum, n (sc. loca) modre lise, modrice, maroge, črnavke, podplutbe, otekline, udarnine, otolčenine, ognet(k)i, otolkljaji: caseus recens cum melle suggillata emendat Plin., suggillata aut liventia ad colorem reducit Plin.

2. metaf.
a) zasmehovati, zasramovati, (raz)žaliti koga, posmehniti (posmehovati) se, (po)rogati se komu (sc. viros spectatos) primis annis suggillatos, repulsos risui patribus fuisse L., sugillare crudelitatem alicuius, iura Val. Max., miserias Petr., pudorem Dig.
b) komu kaj v glavo vtepsti (vtepati), vbiti (vbijati), (na)vdahniti (vdihati, vdihovati), narekovati komu kaj: verba alicui Prud.

suīllus 3 (demin. suīnus) svinjski, prašičji: Varr., Ap., Aug. idr., caput L., grex Carmen vetus ap. L., caro, adeps Varr., Cels., Iuv., fungi Plin., Mart. „svinjske gobe“, vrsta slabih gob. — Od tod subst. suīlla -ae, f (sc. caro) svinjsko meso, svin(j)ina, svinjetina, prašičevína (prašíčevina): Cels., Plin.

suīnus 3 (sūs) svinjski, prašičji: Prisc., Th. Prisc., caro Varr. Od tod subst. suīna -ae, f (sc. caro) = suīlla -ae, f svinjsko meso, svin(j)ina, svinjetina, prašičevína (prašíčevina): Prisc.

suī-passiō -ōnis, f (suus in passiō) gram. t.t. recipročnost, reciprociteta, vzajemnost, povratnost, (medsebojna) povezanost (= gr. ἰδιοπάϑεια): Prisc. (v eni od izdaj (Hertz) pisano ločeno sui passio).

suī-passus 3 (prim. suī-passiō) gram. t.t. recipročen, vzajemen, povraten, (medsebojno) povezan (= gr. ἰδιοπαϑής): Prisc. (v eni od izdaj (Hertz) pisano ločeno sui passus).

Sulcī -ōrum, m Súlki, staro mesto s pristanom ob južni obali Sardinije, ki so ga ustanovili Kartažani: Mel., Cl. Od tod adj. Sulcēnsis -e súlški, súlkovski, pri Súlkih nahajajoč se: promunturium Plin., M.; subst. Sulcitānī -ōrum, m Sulkitán(c)i, preb. Sulkov: Auct. b. Afr., Plin.

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.

Sulmō -ōnis, m Súlmo (Sulmón)

1. pelignijsko mesto na Sabinskem, rojstni kraj pesnika Ovidija (zdaj Sulmona): Ci. ep., L., O., Sil., Fl. Od tod adj.
a) Sulmōnēnsis -e sulmónski: ager Plin.; subst. Sulmōnēnsēs -ium, m Sulmónci, preb. Sulmona: C., Plin.; sg. Sulmōnēnsis -is, m Sulmónec: de Sulmonensi mera Cecropis? Iuv.
b) Sulmōntīnus 3 sulmónski, sulmontínski: Front.

2. mesto Volskov v Laciju: Plin.

3. ime nekega Rutulca v Turnovi vojski: Sulmone creatos quattuor hic iuvenes … viventīs rapit V.

Sulpicius 3 Sulpícij(ev), ime rimskega patricijskega rodu. Poseb. znani so:

1. Serv. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Servij Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 500, diktator in zmagovalec nad Latin(c)i l. 496: L.

2. Q. Sulpicius Camerīnus Cornūtus Kvint Sulpicij Kamerin(ski) Kornut, konzul l. 490, l. 454 eden od poslancev, ki jim je bila zaupana naloga, naj prinesejo zakone iz Grčije: L.

3. Serv. Sulpicius Camerīnus Servij Sulpicij Kamerin(ski), konzul l. 393, je nasprotoval izselitvi v Veje ter dosegel, da so vejska zemljišča razdelili med plebejce: L.

4. Q. Sulpicius Longus Kvint Sulpicij Long (Dolgi) je dal kot vojaški tribun s skale pahniti stražo, ki Galcem ni preprečila splezati na Kapitol(ij); kasneje je vodil pogajanja z Galci: L.

5. Serv. Sulpicius Rūfus Servij Sulpicij Ruf (Rdečelasi) je l. 377 kot konzulski tribun obvaroval tuskulski grad, ki so ga oblegali Latin(c)i: L.

6. C. Sulpicius Peticus Gaj Sulpicij Petik je bil petkrat konzul; l. 361 se je bojeval proti Hernikom in jih premagal, l. 358 je kot diktator porazil bojske Galce, l. 356 in 351 pa Tarkvinijce: L.

7. C. Sulpicius Longus Gaj Sulpicij Long (Dolgi), se je l. 323 kot konzul in pozneje še enkrat l. 317 vojskoval s Samniti (Samnijci) ter jih premagal v Kampaniji: L.

8. P. Sulpicius Galba Maximus Publij Sulpicij Galba Maksim je l. 211 Rim ubranil pred Hanibalovim napadom in v naslednjih letih uspešno poveljeval v spopadih proti makedonskemu kralju Filipu: L.

9. C. Sulpicius Gallus Gaj Sulpicij Gal, vojaški tribun v vojni proti makedonskemu kralju Perzeju, konzul l. 166, je premagal Ligur(ij)ce. Bil je zelo izobražen, dober govornik in poznavalec grške književnosti, ki je (kot kaže) v poznejših letih tudi sam pisateljeval in se poglobljeno ukvarjal z zvezdoznanstvom: Ci., Plin.

10. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je iz zavisti, vendar neuspešno skušal prikrajšati Lucija Emilija Pavla (tega je iz dna duše črtil) za zmagoslavje nad Perzejem. Kot pretor se je l. 151 neuspešno vojskoval v Luzitaniji. Ker je z neko sovražno tolpo, ki se mu je zaupno predala, izjemno kruto ravnal, so ga l. 149 v Rimu obtožili; obsodbe se je sicer rešil, a le s podkupovanjem in nemožatimi prošnjami. Bil je prvi govornik svoje dobe: Ci., Q., Val. Max.

11. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, sin prejšnjega, Saturninov nasprotnik, konzul l. 108: Ci.

12. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba, svak Gaja Grakha, izvrsten govornik, l. 110 javno obsojen, ker se je pustil podkupiti Jugurti: S.

13. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf, rojen l. 124, sprva pristaš aristokratov. Njim naklonjeno je s svojo izjemno govorniško nadarjenostjo vneto deloval za ohranitev ustave zlasti kot ljudski tribun l. 88. Ko se je Cezar l. 87 potegoval za konzulat, ne da bi bil prej pretor, mu je Sulpicij odločno nasprotoval in se zato sprl z njim in njegovo družino. Pozneje ga je na svojo stran pridobil Marij in ga izkoristil za svoje velikopotezne načrte; Sulpicij je predlagal več zakonov, ki sicer niso kazali nobenih prevratnih namenov, so pa očitno bili naperjeni proti senatu in aristokratom (leges Sulpiciae), med njimi še zlasti a) zakon, da ne sme noben senator imeti več kot 2000 denarijev dolga, in b) legemque ad populum tulit qua Sullae imperium abrogaretur, C. Mario bellum decerneretur Mithridaticum Vell. Ker so njegovi predlogi izzvali hud odpor senata in aristokracije, se je Sulpicij obdal s 3000 najetimi vojaki ter z njihovo pomočjo s silo dosegel, da so zakonski predlogi obveljali. Nato je razjarjeni Sula odrinil proti Rimu, ga l. 82 zavzel ter Marija in Sulpicija odstavil. Oba sta sicer pobegnila, a Sulpicija so po izdaji nekega sužnja pri Lavrentu ujeli in usmrtili: Ci., N., Vell.

14. P. Sulpicius Galba Publij Sulpicij Galba, edil skupaj s Ciceronom, s katerim se je pozneje potegoval tudi za konzulat, vendar ni uspel: Ci. ep.

15. Serv. Sulpicius Lemonia Rūfus Servij Sulpicij Lemonija Ruf, menda oče pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius), prijatelj Cicerona, s katerim je skupaj študiral retoriko pri Molonu na Rodosu. Pozneje se je podal v pravniške vode in kot odvetnik še bolj zaslovel kot govornik. Leta 51 je bil konzul skupaj z Markom Marcelom; po daljšem političnem omahovanju se je končno odločil za Cezarja in l. 46 kot namestnik upravljal Ahajo. Po Cezarjevi smrti je zopet politično omahoval in umrl l. 43 na potovanju v Mutino k Antoniju kot senatov odposlanec. Zapustil je veliko učencev in spisov; ohranilo se je le nekaj pisem, ki jih je pisal Ciceronu: Ci., Q., Gell., Dig.

16. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba, legat pod Cezarjem v Galiji, l. 54 pretor. Leta 49 se je potegoval za konzulat, vendar je kljub Cezarjevemu priporočilu neslavno propadel. Pozneje se je pridružil zarotnikom zoper Cezarja in bil kot njegov morilec obsojen l. 43: Ci., C., Suet.

17. P. Sulpicius Rūfus Publij Sulpicij Ruf se je pod Cezarjevim poveljstvom bojeval v Galiji, bil l. 48 poveljnik (praetor) Cezarjevega ladjevja in v letih 47—45 upravitelj province Ilirija: Auct. b. Alx.

18. C. Sulpicius Galba Gaj Sulpicij Galba je potem, ko je zapravil vse svoje premoženje, naredil samomor: T.

19. Sulpicius Asper Sulpicij Asper je služil v cesarski telesni straži in se udeležil Pizonove zarote proti Neronu; to ga je stalo življenja, njegovo smrt pa opisuje T. kot constantiae exemplum.

20. Serv. Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba je l. 68 po Kr. v starosti 73 let kot Neronov naslednik zasedel cesarski prestol, vendar so ga že januarja l. 69 po Kr. vojaki umorili zaradi njegove skoposti: T., Suet.

21. C. Sulpicius Apollinaris Gaj Sulpicij Apolinar, rojen v Kartagini, učen slovničar, učitelj Avla Gelija in poznejšega cesarja Pertinak(s)a. Napisal je quaestiones epistolicae in v metrični obliki vsebine Plavtovih in Terencijevih komedij ter Vergilijeve Eneide: Gell.

22. Sulpicia Sulpicija
a) pesnica, menda hči pesnika Servija Sulpicija (gl. Servius). Njeno ljubimkanje z osvobojencem Cerintom (Kerintom, s pravim imenom Kornut) opeva Tibul v 4. knjigi svojih elegij; v isti knjigi je objavil 5 njenih pesniških pisemc, ki jih je pisala svojemu ljubimcu (7.—12.): Tib.
b) pesnica ljubezenskih pesmi iz obdobja cesarja Domicijana, sloveča po svoji zvestobi do soproga Kalena: Mart., Aus., Sid.

23. P. Sulpicius Quirīnus Publij Sulpicij Kvirin ni izviral iz patricijske družine Sulpicijev, pač pa je bil po svoji soprogi Lepidi sorodstveno povezan z Liboni iz Skribonijevega rodu. Kot pogumen vojak in spreten upravnik se je prikupil Avgustu, ki ga je l. 12 imenoval za konzula. Kasneje je baje upravljal provinco Afrika, zagotovo pa kot cesarski namestnik dvakrat provinco Sirija, prvič menda l. 5 pr. Kr., drugič pa nedvomno l. 6. po Kr. Kot provincialni upravitelj se je izkazal tudi na vojaškem področju, saj je porazil več Rimljanom sovražnih ljudstev. Leta 1 pr. Kr. je bil kot comes et rector iuvenis dodeljen mlademu, za namestnika v provinco Armenija poslanemu Gaju Cezarju; spotoma se je poklonil Tiberiju, ki je bival na Rodosu, ta pa mu je ostal zvest prijatelj vse do njegove smrti l. 21 po Kr., ko je dal njegovo truplo pokopati na državne stroške: T., Vell., Suet., Fl. — Kot adj. Sulpicius 3 Sulpícijev: horrea H. (nekega Sulpicija Galbe, ki je imel v Horacijevem času v Rimu veliko zalogo vina), lex Fl. (zgoraj pod št. 13 omenjenega ljudskega tribuna Publija Sulpicija Rufa). — Od tod adj. Sulpiciānus 3 Sulpícijev, sulpicijánski: classis C. (pod št. 17 omenjenega pretorja P. Sulpicija Rufa), seditio Q. (ki ga je sprožil ljudski tribun Publij Sulpicij Ruf; gl. št. 13).

sulpur (slabše (v gr. obl.) sulphur, napačno sulfur) -uris, n (tuj., verjetno sredozemskega izvora; prim. got. swibls = anglosaško swefel, swaefl = nem. Schwefel, od koder izpos. žveplo v sl.)

1. žveplo: Ca., Varr., Pr., Sen. ph., Col., Plin., Veg., Cl. idr., late circum loca sulpure fumant V., acri sulpure montes oppleti Lucr., ipseque te circum lustravi sulphure muro Tib.; v pl. =
a) kosi žvepla, žvepleni kosi: Q., vivacia, lurida ali lutea sulphura O.
b) žveplene kopeli (pri Bajah): sulphura contemni vicus gemit H.; sulp(h)ur vivum O. ali vivum sulp(h)ur L., Plin. Val. samorodno žveplo, žvepleni cvet, sulp(h)ure vivo ali samo sulp(h)ure suffumigare Cels., Plin. Val. žveplati, žvepliti; v pl.: supura viva V.

2. meton. blisk, strela zaradi žveplenega vonja: aetherioque nocens fumavit sulphure ferrum Luca., ocius ilex sulpure discutitur sacro Pers.

Opomba: Acc. sg. m sulphurem: Tert., Veg.

sulpurātus, sulphurātus (sulfurātus) 3 (sulp(h)ur, sulfur) žveplan, žvepljen = žveplo vsebujoč, žveplen, žveplast, žvepléna(s)t: sulpurata aqua Plin., fontes Vitr., lana Cels., merx, ramentum Mart., gehenna sulphuratior Tert. Od tod subst. sulp(h)urāta -ōrum, n
a) (sc. fīla) žveplena vlakna, žveplene niti, žveplenice: qui pallentia sulphurata fractis permutat vitreis Mart.
b) podzemeljske žveplene žile, zaloge žvepla v zemlji, žvepleni skladi v zemlji: Plin.