Franja

bēbō, gl. bēbrō.

bebra -ae, f „bebra“, barbarsko metalo: Veg.

Bēbriacum, Bēbriacus 3, gl. Bēdriacum.

bēbrō (bēbō, Walde ) -āre (onomatop. kakor sl. bekati; prim. gr. βῆ = lat. bee, posnema ovčji glas) bek(et)ati (o kozliču): Suet. fr.

Bebrycēs¹ -um, m (Βέβρυκες) Bebriki, ljudstvo v maloazijski deželi, ki se je pozneje imenovala Bithynia: Plin., Val. Fl., Amm.; sg. Bebryx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj (tudi Amycus), izvrsten borec s cestom in grozovitež, ki je žrtvoval premagane tujce; naposled ga je Poluk obvladal in ubil: Val. Fl., Stat. (z acc. Bebryca). Od tod subst. Bebrycia -ae, f (Βεβρυκία) Bebricija, Bebrikia, bebriška dežela, ki se je pozneje imenovala Bithynia: S. fr., Val. Fl.; adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος)
a) bebriški = ki se tiče dežele Bebricije: gens V., fretum, regnum Val. Fl.; = bitinski: hospes Sid. (o bitinskem kralju Pruziji).
b) Bebrikov, bebriški: arena Stat. kjer se je Bebrik boril s Polukom, nemus Stat. kjer je Bebrik prežal na tujce, cruor Tert. ki jo je Bebrik prelil.

Bebry̆cēs² (Bebryces) -um, m (Βέβρῡ̆κες) Bebriki, staro ibersko ljudstvo v Narbonski Galiji: Val. Fl., Sil.; sg. Bebrȳx -ycis, m (Βέβρυξ) Bebrik, prastari bebriški kralj, po čigar hčeri Pireni (Pyrēnē) se imenuje Pirenejsko pogorje: Sil. Od tod adj. Bebrycius 3 (Βεβρύκιος) Bebrikov, bebriški = kralja Bebrika: aula (pesn. = Gallia) Sil., virgo (= Pyrene) Sil.

beccus -ī, m (kelt.) kljun: Suet.

bēchicus 3 (gr. βηχικός) delujoč zoper kašelj: medicamen Cael.

bēchion -iī, n (gr. βήχιον) lapuh: Plin.

Bechīrēs -um, m (Βέχειρες) Behir(c)i, skitsko ljudstvo v Pontu (morda sor. z današnjimi Baškiri): Plin. — Soobl. Bechīrī (Bechērī) -ōrum, m: Mel.

Bēdriacum (T.), tudi Bētriacum (Suet., Aur., Eutr.) in Bēbriacum (Iuv.), -ī, n Bedriak, Betriak, Bebriak, vas v Italiji med Kremono in Mantovo, bojišče v vojni med Otonom in Vitelijem. Od tod adj. Bēdriacēnsis -e bedriaški: Plin., acies, campi T.; Bētriacēnsis -e betriaški: acies Suet.; Bēbriacus 3 bebriaški: Prisc.

bee (gr. βῆ) be bee, glas drobnice: Varr.

Beelzebub, m, indecl., ali Beelzebul -ūlis, m (hebr.) Belcebub, Belcebul, poglavar duhovinov: Eccl., Vulg.

Bēgerrī, gl. Bīgerriōnēs.

Begorritis lacus Begoritsko jezero v Makedoniji: L.

bēla -ōrum, n (onomatop.) poimenovanje ovac pri starih Latincih: Varr.

bēlba -ae, f in bēlbus 3, gl. bēlua, bēluus.

Belbinātēs, m (Βελβινάτης: Βελβίνα lakonsko mesto) belbinski: ager Belbinates L.

Belena, gl. Helena.

Bēlēnus -ī, m Belen, kelt. sončni bog Beal: Tert.