Franja

Satyrus -ī, m (tuj. Σάτυρος)

1. Sátir, večinoma v pl. Satyrī -ōrum, m Sátiri, gozdna in poljska božanstva, razposajeni Dionizovi spremljevalci na pol človeške, na pol kozlovske zunanjosti; upodabljali so jih z mršavimi lasmi, topim nosom, kozlovskimi ušesi in kozlovskim repom, pozneje, ko so jih istovetili s Pani in Paniski, rimski pesniki pa z latinskimi Favni, tudi kot rogate in kozjenoge: CI., V., O., H., LUCR., COL., SIL. idr., Satyrus Phryx (= Marsyas) O.; meton.
a) satyrus sátirski ples: satyrum moveare Bathylli PERS. ples, ki ga je plesal (pantomimik) Batil kot Satir.
b) v pl. satyri (= gr. σάτυροι) sátirske igre, sátirske drame, komične poigre ali smešnice (oponosnice, zabavljivke) kot dodatek h grškim tragedijam; poleg tragiških junakov so v njih nastopali komični zbori Satirov: satyrorum scriptor, satyri dicaces, protervi H. Od tod adj. Satyricus 3 sátirski =
a) Sátiru podoben: signa PLIN.
b) k sátirski igri (drami) sodeč, satirsko-dramski: genus scaenarum VITR., dramata, fabulae ACR., satyrica vel mimica levitas AUG.

2. metaf. satir, neka Satiru podobna repata opica: PLIN.

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

sāviātiō (suāviatiō) -ōnis, f (s(u)āviārī) poljubljanje: suaviationes puerorum et puellarum GELL. poljubljanje, ljubkanje z dečki in deklicami.

sāvillum -ī, n (suāvis) sladko vloženo sadje, sladek kompot, ki so ga jedli z žličkami: CA.

scabō -ere, scābī (–) (iz indoev. gl. osnove *skab- „obdelovati z ostrim orodjem“ *scap- in *skabh- strgati, strugati, praskati, votliti; prim. got. skaban strgati, striči = stvnem. scaban = nem. schaben strgati, stvnem. scaba oblič, skobelj, sl. skobelj, sl. skopiti, lit. skabus oster, skabýti trgati, rezati, skopiù, skõbti dolbsti v les, skabù rezati, sekati, let. skabrs oster, skabrums ostrina, hrapavost, raskavost, skabît odtrgati, lat. scaber, scabiēs, scobis, scobīna; prim. tudi gr. σκαφίς kad, kotanja, korito, σκαφεύς kopač, σκάπτω (iz *σκαπω) kopati, σκᾶφος čoln, σκάφη posoda, skleda, korito, čoln, σκάφιον, lat. scap(h)ium korito, skodelica, posoda, scapha drevak, kanu, čoln, stvnem ska(p)f, nem. Schaff škaf, omara, regal, sl. škaf)

1. (po)praskati, (po)čohati, (po)čohljati, (po)čehljati, (po)drgniti: LUC. AP. PRISC. idr., caput LUC. AP. NON., caput digito H., aures pedibus posterirobus PLIN. (o živalih) praskati se za ušesi, quid aures meas scabis? SEN. PH. = čemu mi pripoveduješ tako prijetne in zabavne reči?; preg.: mutuum muli scabunt (gl. pod mūlus).

2. occ.
a) odpraskati, (o)strgati: laminas scabendo PLIN.
b) izpraskati (izpraskavati), spraskati (spraskavati): tellurem pedibus PLIN.

scaena (slabo scēna) -ae, f (izpos. σκηνή)

1. (gledališki) oder, prizorišče, prizórnica, sploh gledališče, gledišče, teater, scena: PL., LUCR., VITR., SUET., IUST., DIG., DON., AMM. idr., histrio hoc videbit in scaena? CI., in scaenam prodire N. nastopiti (nastopati) na (gledališkem) odru, de scaena decedere CI. za vselej stopiti z odra, dati odru slovo (naspr. in scaenam redire CI.), ad ostentationem scaenae L. za prikazovanje na odru, scaenae spectacula O., scaenis decora alta futuris V., scaenis agitatus Orestes V. čez vse odre pojani (gnani) = pogosto prikazovani, agitur res in scaenis H. se odvija na odru, poteka na odru, actor cum stetit in scaena H., artifices scaenae SEN. PH. gledališki umetniki = gledališki igralci, fabulam in scaenam deferre SUET. spraviti na oder, uprizoriti.

2. metaf.
a) krajinsko prizorišče: silvis scaena coruscis desuper V. od lesketajočega gozda zgoraj obrobljena čistina.
b) kraj prostor, prizorišče, torišče ali poprišče, področje kake javne dejavnosti, starejše pozoríšče, prizórnica: in scaena, id est in contione CI., quia maxima quasi oratori scaena videatur contionis CI., scaena manet dotes grandis, amice, tuas O.; occ. prizorišče, torišče zgovornosti = govorniški oder, govorniško odrišče, govorišče, retorska šola: PLIN. IUN. idr., adulescentuli nostri deducuntur in scaenam scholasticorum T.
c) svetovno prizorišče, svet, javnost, občinstvo: quae si minus in scaena sunt CI. svetu manj na očeh, manj očitno, vzbuja manj pozornosti javnosti, scaenae servire CI. svetu se kazati, ubi se a volgo et scaena in secreta remorant virtus Scipiadae et mitis sapientia Laeli H.
d) razkazovanje, zunanji blišč, pomp, očitna gizda(vost), razkošje, sijaj: neque (sc. verba) ... ad scaenam pompamque sumuntur CI., nec minore scaenā Mausoleo intulit (sc. urnas) SUET.
e) po dogovoru uprizorjena komedija, vnaprej dogovorjena komedija, maškarada = dogovorjena stvar, prevara, slepilo, (pre)slepitev: scaena rei totius haec CAELIUS AP. CI. EP., ne quid scaenae deesset PETR., scaenam ultro criminis parat T., scaena feralium nuptiarum AP., affectare ad omnem malitiae suae scaenam TERT. slepilo.
f) (poznolat.) scena = pogled na kaj, zunanja podoba (oblika), (zunanji) videz, prizor, navideznost, pojava, prikazen, prikazovanje, zunanja (iz)vršitev, položaj, vloga, potek ipd.: AMM. idr., turpissimam scaenam patefaciunt AP., scaenam, quam sponte sumpserat AP. vlogo, specta deinde scaenam meae calamitatis AP. moj položaj pri tej nezgodi.

Scaldis -is, acc. -im in -em, abl. -ī in -e, m Skáldis, reka v Belgijski Galiji ob meji z Germanijo (zdaj Schelde): C., PLIN.

scalpō -ere, scalpsī, scalptum (indoev. kor. *sqele-p- praskati, raziti, rez(lj)ati (razširjeno iz *squel(e)-); prim. gr. σκόλοψ -οπος oster kol, σκάλοψ krt, lat. scalper, scalprum, sculpō, stvnem. scelifa = nem. Schelfe lupina, got. halbs = stvnem. in nem. halb [prvotno „deljen“], skr. kl̥ptáḥ urejen, (o laseh in nohtih) ostrižen, obrezan, kalpáyati ureja, razdeljuje)

1. (s)praskati, grebsti, razgrebsti (razgrebati), raziti, vražati, (z)drgniti, (o)dŕzati, podŕzati: caput digito uno IUV. čohljati (praskati) se (ševeljati) po laseh z enim (samim) prstom (da se frizura ne pokvari), poseb. o Pompeju: ASIN. POLL. AP. SEN. RH., ASIN. POLL. AP. AMM., terram unguibus H., dentes NOV. FR., PLIN., scalpendo ferreis unguibus PLIN., vitiosum locum morsu COL. (o)glodati (oglodavati), verrucam SUET.; pren. dražiti k pohoti, zbujati pohoto (k pohoti), drástiti, razvnemati, zbujati poželenje (naslado): tremulo scalpuntur ubi intima versu PERS.

2. (kot umetniški t. t.) rezati, vrezati (vrezovati, vrezavati) v kamen, les, (iz)rezljati, vrezlja(va)ti, izrezati (izrezovati, izrezavati), (v)gravirati, (v)dolbsti, izdolbsti, vsekati (vsekovati, vsekavati) (scalpere o ploskem reliefu (basreliefu, ploskorezbi), sculpere o visokem reliefu (pridvižnem ali na pol pridvižnem delu)): MIN. idr., apta manus est ad fingendum, ad scalpendum CI., nostri memorem sepulcro scalpe querelam H., flores et acanthi eleganter scalpti, capita leonina sunt scalpenda VITR., scalpsisse marmora PLIN., vetuit in gemma se ab alio scalpi quam ab Pyrgotele PLIN.

scamma -atis, n (tuj. σκάμμα) jarek, od tod meton.

1. z jarkom obkroženo vadbišče (borišče) atletov v borilnici: AMBR., HIER., CAEL.

2. borba, boj, spopad: TERT.

Scandināvia (po nekaterih izdajah Scadināvia, Scatināvia) -ae, f Skandinávija (Skadinávija, Skatinávija), najbrž današnja Švedska: PLIN. – Soobl. Scandia -ae, f Skándija: PLIN. (z acc. pl. Scandias, ker so že Grki menili, da obstajajo štirje Σκανδίαι νῆσοι).

scateō -ēre, star. in pesn. tudi scatō -ere -uī (–) (prim. lit. skasti skakati)

1. vrvrati, žuboreti, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati: fontés scatr̆e, hérbis práta convestíriér ENN. AP. CI., qui (sc. fons) scatit LUCR., plano scatĕre atque erumpere campo LUCR.

2. metaf.
a) kupoma (trumoma, obilno v izdatni meri, izdatno) priti (prihajati) na dan, obilno (obiloma) se prikazovati (kazati): semina scatĕre foras possunt LUCR.
b) pogosto(ma), v obilni (izdatni) meri, v izdatnem številu se nahajati: cuniculi scatent iuxta in Hispania PLIN.
c) mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; (o konkr.) z abl.: PL., COL., MEL., AMM. idr., arx scatans fontibus L., scatentem beluis pontum ... palluit H., metallis scatet Hispania PLIN.; z gen.: terra ferarum nunc scatit LUCR.; (o abstr.) z abl.: ostentis Aristandri volumen scatet PLIN., puer argutiis … scatens GELL., quosdam scatere verbis GELL.; z gen.: scatebat irarum GELL. (o Ksantipi); z acc. pron. kot notranjim obj.: id tuus scatet animus PL.; abs. = prekipevati: AMM.

scaturriō (scatūriō) -īre -īvī (–) (scatēre) vrvrati, vzvrvra(va)ti, vrvraje izvirati, privre(va)ti, žuboreti, klokotati: de summo vertice fons scaturribat (sinkop. = scaturriebat) AP., sanguis defluit scaturiens PRUD.; pren.: scaturientes aurae sermonis PRUD., ista consideratio scaturivit in animo meo ex intimo corde meo AUG.

2. metaf. mrgoleti, poln biti česa, imeti kaj v izobilju, obil(ic)o česa imeti, obilovati s čim; z abl.: solum fontibus non scaturiat COL., summi scaturient montes (sc. fontibus) SEN. PH., Curio totus hoc scaturit CAELIUS AP CI. EP. kar prekipeva od tega (= od pristranskosti do svoje stranke), vestra vita ... ipsis peccatis scaturiens AUG.

scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv. -ē

1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).

scelerus 3 (scelus) = scelerātus 3: SERV., ki napačno izpričuje to obl. z navedki iz PL.: senapis scelera [Pseudolus 814] in scelerum caput [Bacchides 829]; ti obl. sta namreč sklona subst. scelus (gl. scelus), ne adj. scelerus 3.

scelus -eris, n (indoev. kor. *sqel(e)- upogniti, upogibati, (u)sločiti, zaviti, metaf. narobe, napačno ravnati; prim. skr. káṭaḥ, káṭiḥ, káṭī kolk, gr. σκέλος stegno, σκολιός upognjen, kriv, κῶλον = sl. člen, koleno, stvnem. scëlah = nem. scheel poševen, neumen)

1. zlodéjstvo, zločin(stvo), hudodelstvo, zlobno (zločesto, pregrešno, brezbožno) dejanje, ravnanje, ukrep: V., O., STAT. idr., facinus est vincire civem Romanum, scelus verberare, prope parricidium necare CI., scelestum ac nefarium facinus atque eius modi, quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur CI., Piso sceleris condemnat generum suum CI. zaradi veleizdaje, kot vstajnika zoper državo, scelera et fraudes CI., licentia scelerum, scelerum conscientia S., scelus divinum et humanum L. proti bogovom in ljudem, minister sceleris L. pri zločinu (umoru), scelus legatorum interfectorum L. zločin umora, izvršenega nad poslanci, tamquam scelera ostendi oporteat, dum puniuntur, flagitia abscondi T., scelus facere, perficere CI. ali admittere CI. EP., SEN. TR. ali committere CI. ali (in sese) concipere CI. ali edere CI., L. ali suscipere CI. storiti (narediti, izvršiti) hudodelstvo (zločin), scelere se devincire ali se alligare ali se obstringere ali obstringi ali astringi CI. naložiti si, obremeniti se z zločin(stv)om, in scelera simul ac dedecora prorumpere T.; preg.: scelera non habere consilium Q.

2. meton.
a) zlobnost, hudobnost, zločinskost, brezbožnost, brezboštvo, podlost, ničvrednost, pregrešnost, lopovstvo, barabinstvo, barabstvo, barabija, malopridnost, nizkotnost, lokavost: alicuius furore et scelere concitata manus ista CI., ex hac enim parte pudor pugnat, illinc petulantia, … hinc pietas (domoljubje), illinc scelus CI. veleizdajstvo, salamandrae PLIN., nec bestiarum solum scelera sunt, sed interim aquarum quoque et locorum PLIN. lokavščine, scelera naturae (= potresi in drugi naravni pojavi) PLIN.
b) (konkr.) zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: ne bestiis, quae tantum scelus attigissent, immanioribus uteremur CI.; poseb. kot psovka: TER., AP. idr., scelerum caput PL. = največji lopov, lopov prve vrste; z gen.: scelus viri PL. lopovski mož, scelus artificis V. brezbožni (zločesti) spletkar (rovar kovarnik); o moških osebah s pron. m: is scelus PL., illic scelus TER.
c) (o stvareh slabega okusa): senapis scelera PL. izmet (izvržek) gorčice = ostudna gorčica.
d) kazen za zločin (za zlobno ali brezbožno dejanje): scelus expendere, merere V.
e) udarec usode, nesreča: quod hoc est scelus? PL. ali quid hoc est sceleris! TER. kako bridka usoda!, accidit infandum nostrae scelus puellae MART.

scheda (schida) in scida -ae, f (tuj. σχίδη)

1. odtrgan list papirjevega drevesca; več takih listov so zlepljali v polo: PLIN. (z obl. scheda, po nekaterih izdajah schida).

2. sploh list papirja kakega pisma, kake knjige, listek; v obl. scida: scida aut littera CI. EP., omnes scidas excutit Q.; v obl. scheda: nec summa potes in scheda teneri MART. (z inačico schida).

schola (v rokopisih in napisih tudi scola) -ae, f (izpos. σχολή)

1. učena preiskava, (učena) razprava, razgovor o učenem predmetu, branje in razlaganje učenih del, (učno, učeno) predavanje: Q., AUS. idr., certe scholae sunt de exsilio, de interitu patriae CI., dierum quinque scholas, ut Graeci appellant, in totidem libros contuli CI., scholas Graecorum more habere CI. predavati, tamquam philosophum scholam aliquam alicui explicare CI. predavati komu po šolskih pravilih, vertes te ad alteram scholam CI. snovi.

2. meton.
a) šola, učna ustanova, učilíšče, učílnica: homo politus e schola CI., cum in schola assedissent CI., sedere his in scholis auditioni PLIN., ut ab Homero in scholis PLIN. IUN., scholam adire VAL. MAX., scholam aperire SUET. lotiti se predavanj, začeti predavati, scholam dimittere SUET. odložiti učiteljstvo, odpovedati se učiteljevanju, in scholas deduci T. (o dečkih), declamationes ... quales in scholis rhetorum dicuntur Q., otiosus in scholis poëtarum MART.
b) metaf. α) galerija, hodnik, hodišče z razstavljenimi umetninami, kjer so se shajali učenjaki ob pogovorih: id Octaviae scholis positus PLIN. β) galerija, hodnik, hodišče s sedeži okrog kopalne kadi v kopališču: schola labri et alvei VITR. γ) poslopje kot zbirališče ali shajališče kake združbe (skupščine): AMM. idr., schola Iudaeorum AUG. judovska molilnica, sinagoga, scholae bestiarum TERT. borišče z zvermi, amfiteater.
c) šola = privrženci kakega učitelja, učenci: clamabunt omnes philosophorum scholae CI., dissederunt hae scholae PLIN., Theodori schola Q., Cassiana schola PLIN. EP.; metaf. združba (enota, organizacija) uradnih pomočnikov v vojaški in nevojaški službi: COD. I., AMM.

Sciāpodes (Sciopodes) -um, acc. -as, m (Σκιάποδες) Skiapódi = „Senconožci“, bajeslovno libijsko pleme z velikanskimi podplati, s katerimi so si baje delali senco tako, da so dvignili eno nogo: PLIN., TERT., AUG.

scientia -ae, f (sciēns : scīre)

1. védenje, poznavanje, znanje, vedovina, (subjektivna) vednost, znnost, znanstvo, veda (naspr. ignoratio): memoriā et scientiā comprehendisse CI., etsi nullo modo poterit oratio mea satis facere vestrae scientiae CI. več povedati, kakor že veste; s subjektnim gen.: quae res huius viri scientiam fugere possit CI. ostati možu neznana, scientiam alicuius latere AMM.; z objektnim gen.: regionum CI., coniurationis, voluptatum T. vedenje o čem, poznavanje česa; z objektnim in subjektnim gen.: neque serendi neque colendi neque demetendi fructus ulla pecudum scientia est CI. živina nima prav nobene vednosti niti o sejanju, niti …; nam. objektnega gen. sklon s praep.: cuius scientiam de omnibus constat fuisse CI. da je imel vedenje o vsem, da je vedel (poznal) vse; v pl.: quod si haberent scientias animae ARN.

2. temeljito znanje, vedenje, umevanje, razumevanje česa, poznavanje česa, seznanjenost s čim, vednost, izvedenost, izkušenost, spretnost v čem, na kakem področju, uvid(enje), sprevid(enje), spoznanje, dojetje, dojemanje česa, veščina, znanost, veda (naspr. inscientia): in candidato non ars, non scientia requiri solet CI. vednost, aliquem scientiā augere CI., scientiā praecellere L., efficax scientia H. čarodejstvo, huius scientiae conditor SEN. PH. dela (veje, panoge) znanosti, znanstvene stroke (= zdravilstva); s subjektnim gen.: scientia atque usus militum C. teoretično in praktično znanje, teoretična in praktična izvedenost; z objektnim gen.: HIRT., CELS., PLIN., Q. idr., rei militaris CI., C., iuris civilis CI., nauticarum rerum, oppugnationis, linguae Gallicae C., verborum faciendorum aut legendorum CI.; s praep.: scientia in chirographo CI., divina eius in legibus interpretandis scientia CI.; v pl.: AUG., IUL. VAL. idr., tot artes, tantae scientiae CI. tako znamenite vrste znanja, tako obilno, obsežno znanje (nekateri povezujejo tot artes tantae scientiae (gen.) = toliko umetnosti, ki zahtevajo tako obsežno znanje), disciplinarum scientiae, scientiae artificiorum VITR. znanje v raznih umetnostnih strokah; occ. temeljito filozofsko (modroslovno) znanje: CI.

scī-licet, adv. (ixpt. scīre [sinkop. scī-] in licet vedeti se sme (more); prim. ī-licet)

I. treba je vedeti, vedeti je mogoče, vedeti se more, lahko se vidi, razume (umeje) se; zaradi pomena gl. scīre z ACI: PL., TER., scilicet non ceram illam tantam vim in sese habere S., at scilicet eos ... gratiam ab eo peperisse S. FR., scilicet esse globosa tamen, cum squalida constent LUCR. –

II. kot členica (brez vpliva na stavkov sklad)

1. (kot vrivek, kadar hoče kdo opozoriti na kaj čudovitega, omembe in spomina vrednega) vedi!, pomni(te) dobro!, čuj(te)!, misli(te) si!, čudo!: ter sunt conati imponere Pelio Ossani – scilicet – atque Ossae frondosum involvere Olympum V., rogat et prece cogit, ut tibi se laudare et tradere coner H.

2. (kažoč na kaj, kar je sicer samo po sebi očitno in ne potrebuje nobenega potrdila) samo po sebi je razumljivo, samo po sebi je umevno, samoumevno je, razumljivo je, očitno je, kajpada, seveda, vsekako(r), kajpak, kakopak, ànti seveda, nedvomno, brez dvoma, se razume, gotovo: TER., CA. idr., cur igitur eos (sc. servos) manu misit? metuebat scilicet, ne indicaretur CI., fortuna ..., cui scilicet placuit S.; kot odgovor: LUCR. idr., tam ego homo sum quam tu. Scilicet ita res est PL., et gratulator meae sorori. Scilicet.

3. (z dopustnim pomenom in protivnim stavkom, nav. uvedenim s tamen, sed tamen, sed) res(da), sicer, seveda: me quidem species quaedam commovit, inanis scilicet, sed commovit tamen CI., sunt clara indicia naturae, maxima scilicet in homine, sed in omni animali CI.

4. (iron.) seveda, kajpa(da), kajpak, kakopak, se razume: TER., S. FR., O., Q., IUST. idr., ego istius pecudis consilio scilicet ... uti volebam CI., scilicet ego is sum CI., scilicet is superis labor est V., scilicet exspectem, dum ...? V., scilicet, ut prostes H., scilicet illo igne vocem populi Romani aboleri arbitrabantur T.

5. seveda žal (!), seveda na žalost, vendar pa žal: unda, scilicet omnibus ... enaviganda H.

6. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, seveda: VARR. idr., alio tempore, tunc scilicet, cum ... CI., exercitatus in dicendo, ut Thebanus scilicet N., sub nomine alieno, nepotum scilicet et uxoris sororisque SUET.

Opomba: V nezloženi obl. scire licet: CELS., scire licet hunc lumen quondam rebus nostris dubiis futurum L. nedvomno, gotovo, scire licet non esse in rebus res ita mixtas LUCR.